Senzorno oviranim, ki slabo ali pa sploh ne vidijo ali ne slišijo, javni avtobusni medkrajevni potniški prevoz in železniški prevoz nista ustrezno prilagojena, čeprav je zakonski rok za prilagoditev dostopnosti javnega medkrajevnega prevoza ljudem z invalidnostmi potekel že decembra 2020, ugotavlja zagovornik načela enakosti v posebnem poročilu na to temo.

Zagovornik je ocenil, da stanje ni sprejemljivo z vidika varstva pred diskriminacijo. Že leta 2010 sprejeti zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki določa, da bi morala država do decembra leta 2020 poskrbeti, da bo ves javni potniški promet tak, da ga lahko uporabljajo tudi senzorno ovirani tako kot ljudje brez invalidnosti. Na to so že večkrat opozorile invalidske organizacije, kot so Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan.

Taktilne oznake in zvočne napovedi

V teh organizacijah opozarjajo, da bi morali izboljšati dostopnost informacij o voznih redih, cenikih in drugih pomembnih podatkih o prevozu na spletnih straneh in aplikacijah. Avtobusne postaje in avtobuse bi morali opremiti s taktilnimi oznakami, z zvočnimi napovedmi in berljivimi kontrastnimi napisi ter tudi z drugo tehnično opremo, na primer indukcijsko zanko.

Slepi in slabovidni opozarjajo, da so naprave za zvočno napovedovanje postajališč v tistih avtobusih, ki jih imajo, pogosto izključene ali pretihe. Vozniki avtobusov pa jim še vedno odklanjajo vožnjo s psi vodniki ali pa jim za prevoz psa vodnika želijo dodatno zaračunati. Avtobusnih postaj, ki bi bile označene tako, da bi slep človek lahko samostojno našel pravi peron oziroma postajališče, pa ni. Opozorili so tudi na težave zaradi zmanjševanja pogostosti prevozov na posameznih linijah.

Tudi Zveza paraplegikov Slovenije je zagovorniku pojasnila, da so njeni člani večkrat opozorili na negativne izkušnje pri dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza zaradi nedostopnosti in neprilagojenosti infrastrukture. »Med člani velja prepričanje, da so linijski avtobusi popolnoma nedostopni, zato o tej možnosti prevoza niti ne razmišljajo.« V Društvu distrofikov Slovenije pa pogrešajo informacije o dostopnosti avtobusov izvajalcev medkrajevnih potniških prevozov.

Zagovornik načela enakosti je pristojnemu ministrstvu za okolje, podnebje in energijo priporočil, naj čim prej ukrepa ter sprejme minimalne standarde in merila o dostopnosti avtobusov za gibalno in senzorno ovirane ljudi. Določi naj tudi, kako morajo biti avtobusi prilagojeni, in kolikšen delež avtobusov, ki bodo prilagojeni ljudem z invalidnostmi, mora imeti posamezen koncesionar, da bo izpolnjena obveznost iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Zavzel se je tudi, da naj ministrstvo vzpostavi sistem preverjanja upoštevanja zakonskih zahtev in za namen prilagoditve avtobusov zagotovi dodatna finančna sredstva.

Prevoznike je treba seznaniti s pravicami invalidov

Priporočil je še, naj v razpise za podelitev koncesije za izvajanje prevoza potnikov v javnem cestnem prometu doda obveznost, da bodo digitalne platforme izvajalcev prevozov skladne z zahtevami iz zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Tako bodo dostopne tudi ljudem s senzornimi oviranostmi. Od prijaviteljev na javne razpise naj zahteva dokazila, da so vozniki avtobusov izvajalcev prevozov seznanjeni s pravico ljudi z invalidnostmi, da v avtobus brez dodatnih stroškov vstopijo z osebnim spremljevalcem oziroma psom vodnikom. Priporočil je še, naj ministrstvo skupaj z direkcijo za infrastrukturo in lokalnimi skupnostmi zagotovi dostopnost avtobusnih postajališč in drugih infrastrukturnih objektov ljudem z invalidnostmi.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so povedali, da koncesionarji, ki v okviru gospodarske javne službe izvajajo linijski prevoz potnikov, skoraj nimajo vozil, ki bi bila prilagojena za potovanje gibalno in senzorno oviranih. Navedlo je, da to ni razlog, da kandidati za koncesijo na razpisih ne bi bili izbrani, saj še ni sprejelo standardov za prilagojen prevoz potnikov. Ni določilo niti zahtev glede števila avtobusov, ki so prilagojeni, niti tega, kolikšen delež vozil v celotnem voznem parku posameznega koncesionarja mora biti prilagojen. Na podlagi študije, ki jo je opravilo skupaj z Geodetskim inštitutom in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij (NSIOS), je predvideno zagotavljanje dostopnosti medkrajevnega potniškega prometa s prevozi na klic, za kar so v pripravi pilotni projekti.

V četrtek, 7. decembra, bo zagovornik načela enakosti ob mednarodnem dnevu invalidov in svetovnem dnevu človekovih pravic, prvi je bil včeraj, drugi pa bo 10. decembra, priredil okroglo mizo z naslovom Pravica do enake obravnave in enake možnosti ljudi z invalidnostmi, ki bo ob 11. uri v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.