Mesec določil višino minimalne plače, za kakršno so se zavzemali delodajalci

Minister za delo Luka Mesec je določil, da bo minimalna plača za letos 1277,72 evra bruto oziroma za 1,9 odstotka višja, kot je bila lani. S tem bodo zagotovo bolj zadovoljni delodajalci, saj je to znesek medletne decembrske inflacije, za katerega so se zavzemali. Sindikati pa so zahtevali 3,5-odstotno valorizacijo.

Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se bo neto znesek prejemnikov minimalne plače zaradi lete uskladitve povišal za približno 11 evrov, zaradi uskladitve dohodninskih razredov pa še za približno 16 evrov. »Skupaj bo torej neto znesek pri bruto minimalni plači višji za približno 27 evrov,« so pojasnili na ministrstvu in ob tem napovedali, da bodo do 30. septembra, na pobudo sindikatov, pripravili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. »Na podlagi tega izračuna bomo do konca leta 2025 opravili temeljito razpravo o ustrezni višini minimalne plače,« so najavili.

Bolj po okusu delodajalcev

Določitev zneska minimalne plače je po zakonu v pristojnosti vsakokratnega ministra za delo, ki se o tem praviloma sicer posvetuje s socialnimi partnerji, povsem v njegovi presoji pa je, koliko bo njihova stališča upošteval. Okvire mu postavlja zakon, ki določa, da se minimalna plača enkrat na leto valorizira najmanj z inflacijo med predlanskim in lanskim decembrom, lahko pa minister pri tem upošteva še druge parametre, kot so gospodarske razmere, gibanje plač, zaposlenosti in gospodarske rasti.

Hkrati mora znesek za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške. Te je Inštitut za ekonomske raziskave leta 2022 ocenil na 670 evrov na mesec, kar pomeni, da lanska minimalna plača 1253,9 evra bruto oziroma 902 evra neto (brez dodatkov in olajšav za vzdrževane družinske člane) ustreza temu parametru. Kot rečeno bo za prihodnje leto okvir nov izračun.

Nova znesek minimalne plače je bolj po okusu delodajalske strani, ki je zagovarjala najnižji zakonsko možen 1,9-odstotni dvig, z utemeljitvijo, da uskladitev, ki bi bila večja od te medletne decembrske inflacije, nima ustrezne podlage v povečanju dodane vrednosti. »Minimalna plača se je v zadnjih petih letih zvišala za več kot 40 odstotkov, kar nas je katapultiralo v sam vrh v EU po tem parametru,« je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije argumentiral njihovo stališče, ki naj bi upravičevalo tudi gospodarske okoliščine, ki nas čakajo. 

Sindikalna pričakovanja so bila višja, enotno so predlagali 3,5-odstotno indeksacijo. »Mislim, da je zamujena priložnost, da bi bil ob razmeroma nizki inflaciji dvig minimalne plače višji. Že na posvetovanjih smo navedli argumente, zakaj bi moralo biti več. Produktivnost raste, imamo rekordno malo brezposelnih, zelo visoko stopnjo zaposlenosti,« se je na Meščevo odločitev odzval Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam. Izpostavil je še en vidik: »Napoveduje se rast povprečnih plač, kar pomeni, da utegne razmerje med minimalno in povprečno plačo pasti pod 50 odstotkov, kar je prag, ki ga določa direktiva EU o minimalni plači.«

»V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo zelo nezadovoljni. Prepričani smo bili, da so naše utemeljitve na seji Ekonomsko-socialnega sveta vendarle pomagale k odločitvi za večji odstotek, še zlasti zato, ker so vsi parametri, ki jih poleg inflacije zakon našteva, spodbudni. V lanskem leti smo beležili pozitivno gospodarsko rast, povprečne plače so rasle in tudi v napovedih za letos tako kaže. Zato je odveč ta previdnost pri višini minimalne plače,« je kritična Lidija Jerkič, ki je opozorila, da je že drugo leto zapored uskladitev z zakonskim minimumom.

Naj bo povsod »enka minimalka«

O tem, koliko zaposlenih za polni delovni čas ima minimalno plačo, ni natančnih podatkov. Na ministrstvu za delo so pojasnili, da zaradi metodoloških težav statistični urad ne objavlja podatka o številu prejemnikov v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa jih je bilo oktobra lani 27.789. »Različne ocene domačih in tujih mednarodnih institucij pa nakazujejo, da je prejemnikov minimalne plače od štiri do šest odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji,« so dodali.

Vsi zaposleni v javnem sektorju, ki so uvrščeni v prvi plačni razred, bodo konec meseca prejeli aneks, s katerim se bodo uvrstili v drugega, ki je nad novim zneskom minimalne plače. Luka Mesec pa je socialnim partnerjem izrazil pričakovanje, da se bodo prihodnje letu o principu »enka je minimalka«, torej, da nihče ne bo imel osnovne plače pod minimalno, dogovorili tudi v zasebnem sektorju.