Leta 2024 nobena država ni dosegla enakosti spolov. Položaj žensk se je v osemnajstih državah, med njimi v Afganistanu, Venezueli in Južni Afriki, še poslabšal. Vsakih enajst minut žensko umori njen partner ali sorodnik. Štirideset odstotkov jih po svetu živi v državah z restriktivnimi zakoni glede pravice do splava, 270 milijonov jih nima dostopa do kontracepcije.

Osmi marec, praznik žensk, je samo ena od priložnosti za opomnik, da enakost spolov ni le temeljna pravica, ampak tudi vprašanje razvoja in svetovnega miru. V Društvu SOS telefon so lani pomagali okrog tri tisoč uporabnicam in uporabnikom z izkušnjo nasilja v družini oziroma v intimnopartnerskih zvezah. V zadnjih letih opažajo 20-odstoten porast potreb po njihovih programih. V skoraj sto odstotkih so žrtve ženske. Rože ne prinesejo sprememb, so ob 8. marcu poudarili v društvu.

Kjer divja vojna, ne more biti enakosti ali socialne pravičnosti

Boj proti nasilju nad ženskami je vseobsegajoč, mednarodni boj, nobena država ni osamljen otok, na katerem bi v polnosti spoštovali njihove pravice. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani koordinira projekt Erasmus+, s katerim želijo Kolumbijo, Mehiko in Peru podpreti pri spopadanju z nasiljem na podlagi spola.

V Mehiki so na eni od univerz že akreditirali magistrski študij, ki bo študente in zaposlene usposobil za opredelitev, odkrivanje in preprečevanje nasilja.

Mehika je ena najnevarnejših držav za ženske – leta 2021 jih je psihično nasilje doživelo 51,6 odstotka, spolno pa 49,7 odstotka. Leto pozneje so prijavili 986 femicidov, to je 127 odstotkov več kakor leta 2015. Profesor Sebastian Herrera z mehiške univerze v Guadalajari je za Delo povedal, da primerov spolnega nasilja pri njih pogosto ne spremljajo oziroma ne odkrijejo in da ga posamezna ženska včasih celo večkrat doživi.

PREBERITE ŠE -> Znane Slovenke ob 8. marcu: Vsak dan je dan, ko se ovijem v plašč neustrašnosti

Ko gre za nasilje nad ženskami, države ločuje (zgolj) statistika, in čeprav se vsako leto znova pogovarjamo o teh temah, se številke ne znižajo, ravno nasprotno.

Čeprav so spoli formalno gledano enakopravni, enakost še zdaleč ni bila dosežena. FOTO: Jure Eržen

Mizoginija, sovražni govor, blatenje …

Ne le fizičnega, čedalje več je tudi spletnega nasilja. Družbena omrežja so dokaz, kako poniževalno se v 21. stoletju obravnava ženske in kako nekateri naravnost brezsramno odkrito širijo svoja mizogina prepričanja.

Takšne zapise lahko beremo v obdobju, ko zaznamujemo 30. obletnico pekinške deklaracije, resolucije, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1995 in je vsebovala sklop načel o enakosti moških in žensk ter zahtevala strateške ukrepe na različnih področjih: v gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu, v zvezi z nasiljem, pri odločanju …

A kakšna je realnost? Po podatkih Klipinga so bile lani v intervjujih v slovenskih medijih ženske zastopane le v dobrih 38 odstotkih. Oktobra 2023 je bila njihova povprečna mesečna bruto plača pri nas 5,7 odstotka nižja od plače moških.

Na neenakopravno obravnavo različnih poklicev so pred 8. marcem opozorili v Študentskem društvu Iskra, kjer danes ob 16. uri v Ljubljani pripravljajo protest, na katerem se bodo spomnili vseh predhodnic, ki so se borile za brezrazredno družbo in odpravo patriarhata.

PRIPOROČAMO TUDI -> KVIZ: Ženske, kako dobro poznate svoje pravice?

Leta 2023 je 612 milijonov žensk in deklet živelo na območjih oboroženih spopadov. INFOGRAFIKA: Delo

»Poklice, kot so vzgoja in varstvo otrok, zdravstvena oskrba in nega, skrb za starejše, živilskopredelovalna in tekstilna industrija, maloprodaja, kuhanje in čiščenje, potrebujemo za reprodukcijo delovne sile in družbe. V teh panogah, predvsem pa v skrbstvenem sektorju in zdravstvu so delovne razmere in plače katastrofalne, kar vodi v kadrovsko stisko in preobremenjenost delavk,« so zapisali v društvu Iskra, kjer opažajo vzpon konservativnih politik in nagibe k retradicionalizaciji vloge žensk po vsem zahodnem svetu.

»Čeprav so spoli formalno gledano enakopravni, enakost še zdaleč ni bila dosežena. Dokler ne zamenjamo izkoriščevalskega sistema in dokler živimo v kapitalističnem patriarhatu, so pobude na področju pravic žensk le obliž na naše rane,« so poudarili ob prazniku žensk in izpostavili zahteve po kakovostnih in dostopnih javnih vrtcih, šolstvu, zdravstvu, domovih za oskrbo starejših, ljudskih menzah, pralnicah …