Bodo »neposlušne« učitelje v ponedeljek kaznovali?

»Učiteljstvo v Sloveniji velja za visoko strokovno in zelo odgovorno. A na komandno ukazovalno logiko se zelo slabo odzove,« se je za Delo v imenu slovenskih učiteljev, ki se v »Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) artikulira kot stališče praktikov«, odzval glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Da je hitro testiranje na novi koronavirus  v ponedeljek za učitelje obvezno, je na novinarski konferenci dejala Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje. Kdor se ne bo testiral, v torek ne bo mogel v učilnico.
 
S hitrimi testi naj bi v ponedeljek testirali več deset tisoč zaposlenih v prvem triletju slovenskih šol; 366 šol - brez šol v Jugovzhodni Sloveniji, v Posavju in na Goriškem, ki ostajajo zaprte - po podatkih ministrstva za šolstvo v prvem triletju obiskuje dobrih 53.300 učencev; zaposlenih je nekaj več kot 12.800. Učiteljski sindikat se, nasprotno od vlade, zavzema za to, da mora biti odločitev učiteljev za testiranje prostovoljna. Kako se bodo torej odločali šolniki? Je lahko zavrnitev testiranja zadosten razlog, da kdo ostane brez službe?


 
Vlada po Štruklju tudi to pot vleče napačne poteze. »Celo konzervativna vlada Borisa Johnsona v Veliki Britaniji učitelje prosi, nagovarja, prepričuje. Ta komandni sistem, ki ga tudi na tej točki prakticira naša vlada, pa je zgrešen. Učitelji so izobraženi, odgovorni ljudje. Prepričan sem, da bi bil odstotek prostovoljnega testiranja zelo visok. Ukazovanje, to mahanje z bičem, ki smo mu zdaj priče, ki učiteljem sporoča, da tako in tako ničesar ne vedo, ne razumejo, so neodgovorni, sporočilo mi bomo mislili zate, ti samo naredi, kar ukažemo, pa mnoge moti.«

 
Odklonilni do »komande z vrha«

 
Podatke o tem, koliko zaposlenih na naših šolah se ne želi testirati, je po besedah Branimirja Štruklja zbiralo ministrstvo za šolstvo. »Tako čez palec rečeno je bila ponekod  za testiranje večina učiteljev, drugje le kakšna tretjina – zelo odvisno od tega, kako je k zadevi pristopil ravnatelj.« Štrukelj osebno ocenjuje, da bi se »v tej situaciji prostovoljno testiralo prek 90 odstotkov vseh zaposlenih na šolah«. »Uredba« o obveznem testiranju pa marsikaj postavlja na glavo.

 
Kaj se lahko zgodi z učiteljem, ki iz kakršnega koli razloga testiranje odkloni?

 
S tem v zvezi se porajajo številne pravne dileme. Po Štruklju gre za vprašljivo zakonsko podlago in nejasno dorečene posledice. Sviz je zato danes s tem v zvezi na tri ministrstva naslovil osem vprašanj, med njimi, ali obstaja možnost oziroma celo dolžnost delodajalca – dikcija zakona, pravi Štrukelj, ni jasna –, da se učitelju prepove opravljanje dela. »To pomeni, da bi učitelju, ki bi v ponedeljek odklonil testiranje, delodajalec lahko izrekel ukrep prepovedi opravljanja dela. A tudi to ni jasno, kdo naj to prepove, ali inšpektor ali delodajalec. Delodajalec učitelja je sicer direktor šole. A iz predpisa zakona o nalezljivih boleznih in iz odredbe, ki se nanaša na testiranje in ki je začela veljati 1. januarja letos, ni povsem jasno, kdo lahko izreče takšno sankcijo,« je pojasnil Štrukelj.
 
Šepa pa še ena dikcija: po zakonu bi morali testiranje zaposlenih opraviti na lokaciji delodajalca. »Učitelje pa silijo v zdravstvene domove in mobilne enote, da bodo kot zadnji cucki stali v vrstah in čakali na testiranje. To je ponižujoče.«
 

Poziv ministrici ni zalegel

 
Šole so bile zaprte tri mesece, državi pa ni uspelo obnoviti prezračevalnega sistema niti v enem šolskem objektu, kar bi bilo najbolj učinkovito, je kritičen Štrukelj, ki je bil vesel okrožnice ministrstva za šolstvo, saj se je postavilo na enako stališče kot SVIZ, ki je že nekaj časa »aktivno spodbujal, prepričeval in nagovarjal svoje članstvo, naj se testira, ker to nedvomno prispeva k omejevanju širjenja epidemije«. Z zakonsko prisilo testiranja pa se bodo po prepričanju SVIZ odnosi med zaposlenimi in šolsko oblastjo, ki že zdaj niso bili najboljši, po nepotrebnem zaostrili. Zato so ministrico prof. dr. Simono Kustec v četrtek tudi pozvali, naj napoved obveznega testiranja prekliče. A kot že rečeno, danes je Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, javnosti sporočila, da je testiranje za učitelje obvezno.

 
Bodo odločal inšpektorji za zdravje in za delo?

 
Testiranje se zdi smiselno tudi predsedniku združenja ravnateljev in ravnateljic Gregorju Pečanu, ki pa ni prepričan, »da je pametno, če je obvezno«.

Pečan opozarja, da je ta obveznost sicer zapisana v 31. členu Zakona o nalezljivih boleznih, tako da ministrica Kustec, ki je na novinarski konferenci v nasprotju z okrožnico ministrstva pred dnevi dejala, da bo testiranje za učitelje obvezno, po njegovem »ni povedala nič novega«. Testiranje je zapisano kot obvezno tudi v sklepu o izvajanju posebnega presejalnega programa, dodaja Pečan, sicer tudi ravnatelj na osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, ki je učiteljem že posredoval »v kompletu okrožnico MIZŠ in sklep MZZ, jih povabil na testiranje, se dogovoril z zdravnico bližnje ambulante in odprl spletni dokument za prijavo«.
 
Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti ravnateljev v primeru, da učitelj ali zaposleni na šoli testiranje odkloni, Pečan odgovarja:  »Odvisno od končne interpretacije ministrice Kustec. Menim, da lahko o odklonitvi testiranja obvesti inšpektorat za zdravje in delovni inšpektorat, pa bodo presodili, ali je zaposleni prekršil kak člen iz zakonov ...« 

Zavrnitev testiranja kot kršitev delovne obveznosti

Do tega, ali delodajalec zaposlenega lahko prisili v testiranje, se je za uredništvo Cekina opredelil samostojni svetovalec na pravnem področju pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Matija Drmota: »V skladu z Zakonom o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD) mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu in v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu. Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu. S tega vidika menim, da lahko delodajalec odredi testiranje na svoje stroške in da delavec tega ne more odkloniti. Delodajalec s tem izpolnjuje svojo zakonsko obveznost, posebej v dejavnostih, kjer se delavci pogosto srečujejo s tretjimi osebami, zavrnitev pa bi lahko šteli za kršitev delovnih obveznosti, enako, kot to velja, če delavec ne nosi maske.«
 

Disciplinski postopki, redne, izredne odpovedi ...

Tudi mariborska odvetnica Nina Šibila o pravnem vidiku obveznega testiranja učiteljev meni, da  testiranje »pred pričetkom dela predstavlja pogoj za opravljanje dela«, da je ta predpisan z zakonodajo, »zaradi česar mora  delavec izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja na način in pod pogoji, kot jih določi delodajalec oziroma podzakonski predpis«. 
 
Kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima za podlago redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, navaja Šibila. Prav tako bi lahko »odklonitev testiranja načeloma sovpadala tudi z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj gre za kršitev delovnih obveznosti naklepoma ali iz hude malomarnosti,« pravi, a bo delodajalec v tem primeru primoran tudi dokazati, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi izgube zaupanja ni več mogoče. 
 
Odklonitev testiranja je lahko tudi razlog za sprožitev disciplinskega postopka zoper delavca in posledično izrek disciplinske sankcije, še meni Šibila.

Ker je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere, v sklop katerih nedvomno sodi tudi dejstvo, da delovnih obveznosti ne opravljajo osebe, za katere se ne ve, ali so okužene z nalezljivim virusom ali ne ( le-te namreč niso opravile testiranja, s katerim bi dokazale, da niso okužene z nalezljivim virusom), je lahko delodajalec, če predpisane obveznosti testiranja ne izvede, podvržen inšpekcijskemu postopku, hkrati pa bi utegnili tudi drugi delavci zahtevati, da delodajalec zagotovi varne delovne razmere, saj bi lahko sicer delo odklonili.

Zahtevati je treba pisno odločbo

Med tistimi, ki menijo, da je pravna podlaga v primeru testiranja negotova, je tudi celjski odvetnik Boštjan Verstovšek. V zakonu sicer obstaja možnost, da se odredi obvezno testiranje, pravi, a vseeno zadeva sproža vrsto odprtih vprašanj.

Verstovšek omenja portugalsko sodišče, ki je v eni od zadev že razsodilo, da so celo PCR-testi nezanesljivi, zaradi česar ne morejo biti podlaga za odločanje – niti o karanteni, denimo. Poleg tega ustava po Verstovšku zagotavlja človeku pravico do telesne in duševne celovitosti: »Za vsak zdravniški poseg je treba imeti soglasje. Tudi pri testiranju gre za poseg v telo, pri čemer je ključno vprašanje, ali je tak poseg v telo nujen ali ne. Vsa Evropa se polno testira, učinka pa ravno ni.«
 
Verstovšek opozarja, da morajo delodajalci učiteljem, ker gre za poseg v telo, pred testiranjem izdati pisno odločbo, iz katere bo jasno, da je to prisilno testiranje. Če take odločbe ni, se zaposlenemu ni treba testirati. Ali vladna uredba torej ne zadošča? »Pravna mnenja so deljena, a po mojem ne,« odgovarja: »Delavec mora imeti možnost, da zoper akt delodajalca vloži pravna sredstva. Brez odločbe oziroma pravne podlage nima pravnega sredstva, to je temelj vsega. Delodajalec mora utemeljiti, na podlagi katerih predpisov posega v temeljne ustavne pravice zaposlenega. To je temelj pravne države, saj v nasprotnem lahko govorimo o koncentracijskem taborišču ...«
 
Ko stranka pisno pogodbo delodajalca dobi, svetuje Verstovšek, naj se testira, delodajalca pa obvesti, da to počne proti svoji volji. Ker gre za prisilo, lahko zoper delodajalca vloži odškodninsko tožbo in zahteva odškodnino zaradi posega, v katerega je bil prisiljen pod grožnjo izgube službe. Temu naj bi na sodišču sledil ugotovitveni in prepovedni zahtevek, da se takšna dejanja delodajalcu v bodoče prepovejo.
 
Verstovšek omenja še drugo možnost, to je, da zaposleni testiranje odkloni, če je seveda pripravljen prevzeti tveganje, da izgubi službo, in se kasneje odloči za sodni postopek. A bolje je, da se testira ter tako ohrani službo in nato poišče sodno pot, še meni.