Ranljivejšim priporočajo delo od doma, maske v zaprtih javnih prostorih vsem

»Po dveh letih smo prišli do točke, kjer epidemijo covida vodi in usmerja stroka, politika pa stroki sledi. Vloga ministrstva za zdravje je jasna – vsa priporočila s strani stroke bomo ustrezno uzakonili, izdajali bomo ustrezna pooblastila,« je uvodoma dejal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

Kot je še pojasnil, se zavedajo, da »smo v novem valu epidemije«, a je hkrati zagotovil, da ne bo zapiranja, ne bodo ponavljali ukrepov predhodnikov. »Ljudem želimo dati vero, da imamo stvari pod kontrolo, da ni potrebna represija, in tako bomo šli do točke, ko se bomo s covidom naučili živeti,« je še povedal Bešič Loredan.

Zdravstveni minister je besedo nato predal vodji Posvetovalne skupine za covid dr. Mariu Fafanglu. »Omikron okužuje najbolj ranljive skupine prebivalstva,« je opozoril Fafangel, ki pa je še povedal, da se številke umirjajo, da se rast ustavlja in da bo vrh po projekcijah prihodnji teden, morda že ta teden. Povprečno število okuženih je 1600 na dan, marca je bilo 3000. »Ta val nam bo uspelo ustaviti pri nižjih številkah, kot smo ga marca,« je dejal in dodal, da pa je pot naprej bolj zabrisana.

Prof. dr. Janez Žibert s fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije iz Univerze na Primorskem je že na twitterju zapisal: »Poletni val se bo počasi umiril. Efektivni R se zmanjšuje, čeprav je še vedno nad ena. Tudi tedenske primerjave po številu okuženih ne naraščajo močno. Vse to priča, da se bližamo vrhu, ki ga bomo po modelskih napovedih dosegli do konca julija.« Po njegovih napovedih do konca meseca ne bi smelo biti v bolnišnicah več kot 350 bolnikov zaradi covida.

Fafangel: Glavni steber zaščite ranljivih je cepljenje

Vodilni pristop v boju proti covidu bo zaščita ranljivih skupin in preprečevanje hudega poteka bolezni. Poleg tega še vedno želijo obvladovati število primerov na način, ki je sprejemljiv za prebivalstvo in da ne posega preveč v vsakdan posameznika. Glavni steber za zaščito najbolj ranljivih ostaja cepljenje. Drugi steber je izolacija – če si bolan, ostani doma, je dejal Fafangel.

Poletno ali jesensko cepljenje?

In kakšna so epidemiološka priporočila? »Vsem ranljivim skupinam ter starejšim od 60 let se priporoča delo na domu,« je dejal Fafangel. Maske zelo močno priporočajo vsem ranljivim skupinam, kjer zunaj gospodinjstva ne morejo vzdrževati medsebojne razdalje ter v natrpanih prostorih. Maske v zaprtih javnih prostorih priporočajo vsem. Predlagajo tudi obvezno nošenje mask znotraj zdravstvenega sistema, vključno z lekarnami.

Ihan: Jeseni predvidoma cepivo z omikronom

Kot je pojasnil dr. Alojz Ihan, povzroča omikron resnejše zbolevanje starejših od 60 let in hude posledice imunsko kompromitiranih ljudeh. »Na ti dve skupini smo usmerili naše poletne aktivnosti. Ljudem nad 60 let in ljudem s faktorjem tveganja, ki so imunsko kompromitirani, smo priporočili drugi poživitveni odmerek,« je dejal.

Precepljenost skupine starejših od 60 let po Ihanovih besedah sicer ni najboljša. Osnovno cepljenih je 80 odstotkov ljudi, s poživitvenim odmerkom pa okoli 60 odstotkov. »20 do 40 odstotkov ljudi nad 60 let lahko pride v bolnišnico in zlasti te pozivamo, naj se pridejo cepit,« je dejal. Poleti bodo prizadevanja usmerili v celjenje starejših, predvsem tudi v domovih za starejše.

Pri otrocih opažajo, da precej manj zbolevajo, saj so počitnice – zdaj jih je le tri do štiri odstotke –, hkrati ne opažajo več vnetne simptomatike, ki so ji bili priča po covidu. Ta posledica je pri omikronu osemkrat manj verjetna, kot je bila pri okužbi z delto. Zadnjega otroka s tem vnetjem so imeli na pediatrični kliniki 14. maja. Je pa v tej dobri novici tudi nekaj slabega – otroci se bodo ognili omikronu v tem poletnem valu, jeseni pa se bodo v šole vrnili po tem, ko bo od prebolelega covida minilo že veliko časa. Jeseni bodo morali zato epidemiologi resno upoštevati otroke, saj so šole in univerze eni glavnih pospeševalcev epidemije. 

»Jeseni predvidevamo, če bo vse v redu z regulatornimi organi, da bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron. Ta cepiva bodo glede na študije bolj delovala tudi proti širjenju epidemije, torej bodo preprečevala tudi, da se okužimo, ne le preprečevala, da zbolimo,« je dejal Ihan in hkrati dodal, da pa vsako cepivo preprečuje, da težje zbolimo.

Logar: Izolacija naj traja vsej sedem dni

Dr. Mateja Logar, članica delovne skupine za področje klinične obravnave in zdravljenja, je pojasnila, da je testiranje možno v roku 24 ur od pojava simptomov, prav tako rezultati preiskav, primarna preiskava pa ostaja hitri antigenski test. V prihodnjih tednih, mesecih bodo nekoliko povečali število PCR-testiranj, tudi zato, da ugotovijo, katere podskupine virusa se pojavljajo v populaciji.  

Kar se tiče izolacij, je tako, da je izločanje omikrona po besedah Logarjeve razmeroma dolgo, zato ostajajo priporočali nespremenjena – izolacija naj traja sedem dni od začetka simptomov, če je hitri antigenski test nato negativen, se lahko vrnemo v normalno življenje. Strošek bolniške še naprej plača zdravstvena zavarovalnica. Vsi z bolezenskimi znaki naj ostanejo doma in se testirajo.

Jereb: Akutne bolnišnice so odprte tudi za covidne bolnike

Dr. Matjaž Jereb, vodja nacionalne skupine za koordinacijo sprejemov in posteljnih kapacitet za covidne bolnike v zdravstvenem sistemu, je povedal, da je strategija glede posteljnih kapacitet tokrat drugačna. Vse akutne bolnišnice so odprte tudi za covidne bolnike in trenutno je okoli deset odstotkov postelj v petnajstih bolnišnicah na voljo covidnim bolnikom. Sama organizacija – ali so na covidnih oddelkih ali v rdečih conah – je prepuščena vodstvom bolnišnic.

Strategija se je po Jerebovih besedah izkazala za pravilno, saj so ti bolniki v bolnišnicah večinoma zaradi drugih težav, ne zaradi covida. Tako je danes v teh bolnišnicah okoli 300 bolnikov in dve tretjini teh nima covida kot osnovno diagnozo. Pomembno je, da so tudi ti bolniki s covidom ustrezno oskrbljeni, je dejal Jereb.

Pri tem je poudaril, da številke še vedno rastejo, da je pritisk na zdravstveni sistem še vedno velik, zboleva tudi zdravstveni kader. Vrh hospitalizacij naj bi dosegli sredi avgusta.

Pečan: Imamo občutek, da smo slišani. To je največja razlika.

Gregor Pečan, član delovne skupine za področje vzgoje in izobraževanja, se je zahvalil, da so bili povabljeni k pripravi načrtov za jesen, in dejal, da želijo predvsem odpraviti ozka grla, tako da bodo lahko delovali po ustaljenih tirnicah izpred dveh let. Kot je dejal, imajo tokrat občutek, da so slišani, kar da je največja razlika. Upajo in zagotavljajo jim, da bodo sprejeti ukrepi tokrat dovolj hitro skomunicirani, tako da se bodo v izobraževalnem sistemu lažje pripravili in odzivali na situacijo. 

Podjed: S široko, interdisciplinarno ekipo bomo obkolili virus

Član posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa sars-cov-2 dr. Dan Podjed je napovedal, da se bo s sodelavci posvetil družbenim in komunikacijskim vidikom covida-19. Med sodelavci bodo strokovnjaki za komuniciranje Dejan Verčič, Tanja Kamin, Mitja Vrdelja, Tadej Troha, Zarja Muršič in dr. Tristan Rigler, ki se posebej posveča problemom mladih. Posebno pozornost pri komunikaciji bodo namenili prav mladim, je napovedal. »S široko, interdisciplinarno ekipo bomo obkolili virus, za katerega je zdaj res jasno, da ni zgolj naravoslovni in medicinski pojav, temveč tudi družbeno dejstvo, ki vpliva na vse pore našega življenja,« je dodal in poudaril, da je nujno potrebno preprečiti stigmatizacijo tistih, ki v javnosti nosijo masko.