Na hmeljiščih, ki jih upravljajo kmetije Žagar, Zupanc in Pintar iz Dobriše vasi v Petrovčah, je okoli 40 sodelavcev Pivovarne Laško Union in prav toliko slovenskih športnikov, ki jim je pivovarna sponzor, v dveh dneh opravilo 1250 prostovoljnih ur dela. Pomagali so napenjati vrvice.

»Hmeljarji in pivovarji v Sloveniji živimo skupno zgodbo. Tukaj smo, da pomagamo in podpremo pridelovalce hmelja, saj prave prijatelje spoznaš v nesreči,« je v Petrovčah izjavil glavni direktor Pivovarne Laško Union Zooullis Mina, ki se je tudi sam preizkusil na hmeljišču. Tam je ugotavljal, da je na njivi lažje kot v pisarni, a če bi moral vsak dan na polje, bi bilo delo na hmeljišču hitro težko.



Med športniki, ki so priskočili na pomoč, so bili bratje Prevc. Peter Prevc je rekel, da je prišel zato, ker bi rad čim bolj pomagal. Ni skrival, da je vesel priložnosti, da lahko za nekaj časa zapusti meje svoje občine. Delo na hmeljišču po njegovem ni prispevalo k pridobivanju skakalne kondicije, je pa zelo zaleglo za pridobivanje fizične moči in kot trening potrpežljivosti.

Marcos Tavares iz Nogometnega kluba Maribor je priznal, da je imel na začetku kar malo treme. Odločen, da bo pomagal hmeljarjem, pa tudi sponzorju, je sledil navodilom za delo na njivi in med odmorom dejal, da bo okus piva poslej malo drugačen.
 

Največji problem je vročina

Biatlonec Jakov Fak je na polju narekoval tempo tričlanski biatlonski ekipi: »Smo bili kar hitri. Upam, da smo pomagali in vse pravilno naredili. Nisem si predstavljal, kako to poteka. Delo ni bilo naporno, le vroče je bilo.«

Prostovoljne delovne akcije, v kateri so sodelovali športniki iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Nogometnega kluba Maribor, Košarkaškega kluba Zlatorog, Smučarske zveze Slovenije – biatlon in smučarski skakalci, Rokometne zveze Slovenije, Košarkarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije, se je razveselil tudi predsednik Hmeljarske zveze Slovenije Janez Oset. »Pivovarji ne morejo brez hmeljarjev, hmeljarji pa ne moremo brez pivovarjev,« je dejal.



Spomnil je, da so slovenski hmeljarji zadnjih 15 let vezani na tujo delovno silo, ki je navajena dela na hmeljiščih. »Tudi njim je na začetku, tako kot našim prostovoljcem, šlo bolj slabo. Potem so se navadili, tudi na vročino. Naša 'fabrika' je pač izpostavljena vročemu soncu,« je rekel Oset.



Delo na hmeljiščih poteka po fazah. Prvo opravijo hmeljarji, za drugo, to je napeljavo vrvic, pa že potrebujejo pomoč. »Tretja faza je predčiščenje z motiko. Ko hmelj zraste od 30 do 40 centimetrov, se začne navijanje poganjkov. To je četrta, glavna faza, potem je še peta, ki sledi, ko hmelj zraste do višine enega metra. Takrat je treba odstraniti vse odvečne poganjke. Tu je še šesta faza, ko morajo delavci spodvite vrhe sneti ven in naviti v smeri urnega kazalca,« je razložil Oset.