Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ani Bitenc (1933–2024)

Bitenčeva je bila vodja prevajalskega oddelka na Televiziji Ljubljana, pozneje Televiziji Slovenija, od njegove ustanovitve leta 1974 do upokojitve leta 1994.
Poleg prevajanja za film in televizijo se je posvečala tudi književnemu prevajanju in se že zgodaj vključila v vodenje Društva slovenskih književnih prevajalcev. FOTO: Vinko Avsenak
Poleg prevajanja za film in televizijo se je posvečala tudi književnemu prevajanju in se že zgodaj vključila v vodenje Društva slovenskih književnih prevajalcev. FOTO: Vinko Avsenak
Dušanka Zabukovec
18. 11. 2024 | 06:00
3:15

Ani Bitenc, pionirka in dragocena mentorica podnaslovnega prevajanja z izjemnim prevajalskim opusom, leta 2013 prva prejemnica nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo na področju filmskega in televizijskega prevajanja, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, je po diplomi iz angleškega in francoskega jezika na Univerzi v Ljubljani svojo prevajalsko kariero začela pri Vesna filmu. Postopki prevajalskega dela tako za kinematografe kot za televizijo so se v pol stoletja seveda močno spremenili, čeprav bistvo ostaja enako: prevod mora vsebovati pravo besedo na pravem mestu, biti prirejen tako, da ga gledalci brez težav spremljajo, ter posredovati duha izvirnika slogovno in vsebinsko.

Bitenčeva je bila vodja prevajalskega oddelka na Televiziji Ljubljana, pozneje Televiziji Slovenija, od njegove ustanovitve leta 1974 do upokojitve leta 1994. Takrat se je začelo tudi oblikovanje meril podnaslovnega prevajanja, Bitenčeva pa je prevajalce vodila in usmerjala pri njihovem delu ter z lektorji skrbela za jezikovno ustreznost in kakovost prevodov. Ravno ta merila so bila podlaga za oblikovanje študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovljen prevajalski oddelek. Delo Ani Bitenc in njen vpliv na razvoj podnaslovnega prevajanja pri nas sta neprecenljiva, svoje prevajalsko znanje pa je dokazala s številnimi prevodi iz angleškega in francoskega jezika ter ga vsa leta prenašala na sodelavce.

Poleg prevajanja za film in televizijo se je posvečala tudi književnemu prevajanju in se že zgodaj vključila v vodenje Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1986 je bila kot prva ženska izvoljena tudi na predsedniški položaj Društva. Z njenim prihodom in aktivnim delovanjem so se članicam bolj na široko odprla vrata do vidnejših položajev v društvenih organih. Čas njenega predsedovanja so zaznamovala legendarna prevajalska srečanja, poskrbela pa je tudi za izdaje letnih zbornikov strokovnih prispevkov. Ko smo bili še del skupne države, sta bila pomembna tudi zastopanje DSKP v jugoslovanskem prostoru in udeležba na drugih jugoslovanskih prevajalskih srečanjih. Ani Bitenc je svoje delo v Društvu opravljala izjemno spretno, odgovorno, gospodarno, predvsem pa diplomatsko, z milino in prijaznostjo. V zahvalo za njeno predanost in strokovno delo ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev decembra 2023 podelilo naziv častne članice.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine