Berlin prodal dušo: legendarni klubi se zapirajo, Tesla in Zalando v središču

Boemska skupnost v Berlinu še danes obžaluje izgubo stavbe Art House Tacheles, ki so jo navzven krasile ogromne, barvite grafitarske freske, v notranjosti pa so bile razstavljena mnoga sodobna umetniška dela, imela je ateljeje in prirejala delavnice, v njej je obnratoval nočni klub in kino. Preprosto povedano, bila je epicenter alternativne umetniške in kulturne scene v Berlinu. 

Od leta 1990 do 2012 je nudila zatočišče marsikateremu umetniškemu kolektivu. Prvotno je bila sicer imenovana Friedrichstraßenpassage. Zgrajena je bila v letih 1907–1908 kot veleblagovnica nasproti sinagoge. Med drugo svetovno vojno je za kratek čas služila kot nacistični zapor. Po padcu Berlinskega zidu leta 1989 so jo zasedli umetniki in jo poimenovali Tacheles, kar v jidišu pomeni »naravnost govoriti«.

Art House Tacheles je zaprl svoja vrata leta 2012. FOTO: Wikimedia Commons

Leta 2012 so stavbo prodali newyorškemu investitorju, ki jo je prenovil in preoblikoval v stanovanja, pisarne, trgovine, supermarket ter švedski fotografski muzej. Boemi so se počutili izdane. Oliver Putzbach, domačin, ki je v bližini živel več let, je za Reuters preobrazbo označil kot simbol širše preobrazbe Berlina. Putzbach, ki je s svojo skupino Beat Organization v Tachelesu nastopal trikrat na teden, je dejal: »Berlin je prodal svojo dušo.« Po njegovih besedah je stavba zdaj videti kot tipična železniška postaja ali nakupovalno središče, kar je daleč od nekdanjega multikulturnega vasišča.

»Vse je postalo drago, stanovanje je skoraj nemogoče dobiti, tista, ki so na voljo, pa so izjemno draga. V svojem stanovanju živim že deset let – najemnina je bila sprva 500 evrov na mesec, zdaj pa isti 53 kvadratnih metrov velik prostor stane tisoč evrov,« za Delo pove Slovenka Melisa Jokić, ki v Berlinu živi že deset let. A resnica je, pravi, da stanovanj ni premalo – veliko jih ostaja praznih, ker jih lastniki preprosto ne oddajajo.

»Ko smo iskali stanovanje, smo morali nepremičninski agenciji  plačati 3000 evrov provizije, da smo ga sploh dobili. Postopek je bil jasen: pošljejo ti ponudbo, predložiš plačilne liste in ostale dokumente, če ti je stanovanje všeč, ti ga pokažejo in rečejo: 'V redu, plačati morate 3000 evrov.' To je bilo pred tremi leti – danes je znesek že 6000 evrov.«

Spreminja se tudi kulturna scena – zapirajo se klubi, ki so delovali več let. »Watergate je z vstopom v letošnje leto zaprl vrata, ker so lastniki vsako leto dvigovali najemnino, prav tako bodo porušili klub Renate, na njegovem mestu pa bodo zgradili stanovanjske objekte,« še pravi sogovornica.

Nemčija stagnira, Berlin raste

Mesto, ki je z nizkimi najemninami in zapuščenimi stavbami, nekoč privabljalo mlade umetniki, je zdaj zanje predrago. Najemnine so v Berlinu naraščale hitreje kot v preostalem delu Nemčije, pri čemer so se od leta 2021 zvišale za približno 32 odstotkov, kar je precej nad nacionalnim povprečjem, ki znaša 20 odstotkov.

Tesla je v bližini Berlina zgradil veliko tovarno. FOTO: Foto Ralf Hirschberger/Afp

Berlin, ki je bil nekoč znan kot »reven, a seksi«, piše Reuters, je v desetletju postal gospodarsko, investicijsko in zagonsko središče. Medtem ko je nemško gospodarstvo v zadnjih letih doživelo stagnacijo, je Berlin beležil rast. Leta 2022 je berlinsko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka, medtem ko je nacionalno gospodarstvo že drugo leto zapored beležilo upad. Ekonomskim uspehom gre očitati, a mnogi dolgoletni prebivalci se bojijo, da mesto izgublja svoj kultni šarm. »Ljudje niso več odprti, ne družijo se več toliko. Tudi varen ni več, tako kot je bil« pravi naša sogovornica.

Berlin je v zadnjem desetletju postal prestolnica zagonskih podjetij, vsako leto tam nastane približno 500 novih. Med najvidnejšimi sta spletni trgovec Zalando in fintech podjetje (finančno-tehnološko podjetje) N-26.V bližini mesta je ogromno tovarno odprla Tesla. Odprtje novega letališča leta 2020 je prineslo tisoče novih delovnih mest, veliko so jih zapolnili priseljenci. Kljub gospodarskemu uspehu Berlin še vedno zaostaja za tradicionalnimi poslovnimi središči v zahodnem in južnem delu Nemčije. Stopnja brezposelnosti v mestu znaša 9,7 odstotka, kar je precej nad nacionalnim povprečjem, ki je šest odstotkov. Povprečni mesečni zaslužki v Berlinu, ki znašajo 4634 evrov, so še vedno nižji kot v mestih, kot so München, Hamburg, Stuttgart ali Frankfurt.

Zvišale so se tudi cene hrane in pijače, kar je povzročilo celo pozive k uvedbi cenovne omejitve za doner kebab. »Cene hrane so podivjale, zagotovo za 30 odstotkov v nekaj letih,« zaključuje naša sogovornica.