V nadaljevanju preberite

Kako bi lahko nogomet pomagal Evropi v obdobju vnovične neenotnosti prebivalcev stare celine, ki je vse bolj opazna in aktualna v zanjo morda »novem« zgodovinskem obdobju? Če bi bilo treba jutri oditi na frontno linijo na reko Dnjepr ali hipotetično v boj proti nekemu zunanjemu sovražniku, bi le stežka pričakovali enoten odziv Evrope.

Hrvaška reprezentanca resda ni najpogostejši tekmec Slovenije, ki se je z južnimi sosedi merila dvanajstkrat, eno tekmo več ima na računu z Norvežani. Slovenci so doslej spoznali večino evropskih tekmecev, v predsedniški sobi NZS na Brdu manjkajo le zastavice treh članskih reprezentanc, katere tri so to? Slovenija se je torej že merila z 51 članicami Uefe, spoznala je tudi najbolj sveži članici Kosovo in Gibraltar.

Nogomet najbrž ni tako dobesedno učinkovit kot Erasmus – po podatkih evropske komisije se je prek tega programa spoznalo prek 300.000 parov, po drugih podatkih pa naj bi se iz tega naslova rodilo slab milijon otrok –, gotovo pa premore lepše možnosti za vpliv na večjo enotnost Evropejcev. Ozadje zgodbe preverite v članku.