»To je medijska čistka brez primere«

Številne lokalne radijske postaje s statusom posebnega pomena so v teh dneh že dobile odločbe, da niso bile uspešne na javnem projektnem razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021. Ker gre za medije, ki so večinoma odvisni od sofinanciranja ministrstva, pritožba na odločbo pa ni mogoča, je obstoj nekaterih resno ogrožen, krčenje vsebin pa neizogibno dejstvo.

»To je medijska čistka brez primere, ki bo imela dolgoročne posledice za vse medije, katerih eksistenca je bila v času krize zaradi koronavirusa bolj kot kadarkoli prej odvisna prav od podpore ministrstva za kulturo. Za Radio Študent, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel skoraj 100.000 evrov (znesek predstavlja 50 odstotkov sofinanciranja), bodo posledice hude, saj je tolikšen upad sredstev nemogoče nadomestiti. Zaradi nižanja sredstev, ki jih prejemamo od ustanovitelja ŠOU v Ljubljani, je odpoved podpore ministrstva za kulturo za Radio Študent še toliko usodnejša. Razpis ministrstva za kulturo je bil identičen lanskemu, merila ocenjevanja tudi, vloga je bila primerljiva, pri razpisu se razlikuje zgolj sestava 'strokovne' komisije, ki je o zadevi odločala. Odločitev ministrstva za kulturo, da Radio Študent izloči iz edinega medijskega proračuna v državi, torej ne moremo razumeti drugače kot politično motivirano potezo,« je povedala Ana Kandare, direktorica Zavoda Radio Študent.
 

Cilj države niso informirani poslušalci

Aurelia Florina Papež, direktorica Radia Krka Novo mesto, pravi, da državo sploh ne zanima kakovost projektov, saj da njihovemu pač ni mogoče očitati, da ni kakovosten, ampak gre zgolj za izkazovanje moči. »Očitno jim z informiranjem Dolenjske, Bele krajine in Posavja delamo škodo. Ker naša država ne potrebuje informiranih in izobraženih poslušalcev,« je kritična Aurelia Florina Papež, ki napoveduje, da se bo Radio Krka še naprej boril z vsemi močmi.



Na Koroškem radiu so novico, da ne bodo dobili niti centa, sprejeli z ogorčenostjo. Direktorica in odgovorna urednica Andreja Ogriz pravi: »Presenečeni smo nad odločitvijo ministrstva za kulturo, ki je brez tehtnih razlogov odklonilo dosedanje sofinanciranje programskih vsebin Koroškega radia, kar za našo radijsko postajo in poslušalstvo prvič v 60-letni zgodovini radia in prvič v 30-letni zgodovini samostojne Slovenije pomeni nujno ekonomsko krčenje programskega obsega. Še posebno boleče in sramotno pa je zavedanje, da je Republika Slovenija z nefinanciranjem projekta pokazala tudi svoj odnos do obveščenosti Slovencev, živečih v zamejski Koroški.« Poleg Radia Študent, Koroškega radia in Radia Krka sta brez podpore ministrstva po do zdaj znanih podatkih ostala še Radio Triglav Jesenice in Radio Kranj.
 

Prisiljeni v komercializacijo

Nataša Harej, direktorica in dogovorna urednica Radia Triglav Jesenice, pravi: »Zaradi odločitve ministrstva za kulturo bo nastala nepopravljiva škoda za lokalno okolje. Prisiljeni bomo namreč v krčenje kadra in komercializacijo, prebivalci na območju občin Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica in Žirovnica pa bodo ostali brez informativnih vsebin iz njihovega okolja. To pa je neposredno v nasprotju s cilji vsakoletnega razpisa«. Ogorčeni so tudi v Kranju. »Za Radio Kranj to pomeni konec lokalnih vsebin, zmanjšanje kadra in komercializacijo. Takšnega odnosa države si radio z več kot 30-letno tradicijo ne zasluži, prav tako si takega odnosa ne zaslužijo prebivalci Kranja in Gorenjske. Zaposleni in njihove družine pa so zaradi takšne odločitve v veliki stiski,« je povedal direktor Tomaž Čop.
 

Počasni odstrel lokalcev

Direktor enega od radiev, ki je sredstva k sreči dobil, a noče biti imenovan, sporoča, da podpira tiste, ki so ostali brez sofinanciranja, »saj bo takšno delovanje počasnega 'odstrela' lokalnih slovenskih radijskih postaj očitno postala stalnica naše države«.

Brez sofinanciranja ministrstva za kulturo so ostali tudi največji slovenski dnevniki (Delo, Dnevnik, Večer) in tednik Mladina. Dva od osrednjih dnevnikov po oceni strokovne komisije, ki je o dodeljevanju sredstev odločala, nista opredelila, »s kakšnimi uredniškimi mehanizmi bosta zagotovila redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč različnih organizacij in posameznikov«, komisija jima je tudi očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Stavki v obeh odločbah so skoraj identični in najbrž zapisani še v odločbi tretjega slovenskega dnevnika.