Vojna z mediji uvršča Slovenijo ob bok Madžarski, Poljski in Srbiji

Letošnji svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji verjetno najpomembnejši od osamosvojitve do zdaj. Medijem, katerih vodilo so resnicoljubnost, objektivnost in profesionalno novinarsko poročanje, je predsednik vlade Janez Janša napovedal vojno. Osrednja fronta te vojne, tudi na očeh evropske javnosti in bruseljskih institucij, je trenutno Slovenska tiskovna agencija (STA), ki se je zaradi vladnega kršenja lastne protikoronske zakonodaje znašla na robu propada.

»Janez Janša je bil še vsakič, ko je prišel na oblast, v vojni z mediji. Razlika je, da si je v prejšnjih mandatih medije poskušal na silo podrediti, zdaj pa hoče nekatere očitno preprosto uničiti. Najprej je vlada z zakonodajo hotela uničiti javno radiotelevizijo, zdaj s finančnim izčrpavanjem uničuje STA,« vladni odnos do medijev oriše Jernej Amon Prodnik, predstojnik katedre za novinarstvo na FDV.



Prodnik ugotavlja, da je Janša postal v svojih napadih radikalnejši, saj navsezadnje zdaj redno napada tudi osrednje mednarodne medije in novinarje, ki so postali pozorni nanj: »To je povsem v skladu z njegovo politično radikalizacijo, saj se je dokončno odmaknil od desne sredine k avtoritarni desnici.«
 

​Indeksi svobode so se obrnili navzdol

Pred nekaj dnevi je ameriška nevladna organizacija Freedom House objavila letno poročilo o stanju demokracije v tranzicijskih državah Srednje Evrope in Srednje Azije. V tem poročilu je Slovenija navedena kot svobodna in utrjena demokracija, čeprav ne več najboljša med postsocialističnimi državami – prehitela nas je Estonija.



»Lahko bi rekli: 'Tudi prav.' Vendar ni. V poročilu je objavljena infografika, na kateri je na zemljevidu Srednje Evrope Slovenija izpostavljena v družbi Madžarske, Poljske in Srbije, od katerih nobena ni ocenjena za svobodno in utrjeno demokracijo. Slovenija je izpostavljena kot članica četverčka, ki širi nedemokratične prakse in protidemokratično alternativo zahodnemu razumevanju svobode in demokracije. To pa je skrb vzbujajoče,« opozarja dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV ter partner v družbi za poslovno svetovanje in komuniciranje Herman & partnerji.

Tudi organizacija Novinarji brez meja ugotavlja, da sovražnost političnih voditeljev do novinarjev ni več omejena le na avtoritarne države v bližnji evropski soseščini, ampak je postala stalna praksa držav, ki veljajo za demokratične. »Slovenija pri tem ni izjema. V naši državi se že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev. Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank,« ugotavlja upravni odbor Društva novinarjev Slovenije.



»Kot vemo, je Janši v času od svojih prejšnjih vlad uspelo zgraditi lasten medijski ekosistem. Ta bi sčasoma lahko postal dovolj močan, da bi predstavljal dejansko alternativo tistim medijem, ki bi v njegovi vojni z mediji preživeli,« ugotavlja Prodnik in izpostavlja nujnost sprejetja sistemskih rešitev, saj potrebujemo novinarstvo, ki je brez teh političnih napadov v resni ekonomski krizi.


 

Demokracija in njeni mediji obstanejo ali padejo skupaj

»Avtoritarni um tistim medijskim institucijam, ki se mu ne podrejajo, pač ne priznava pravice do obstanka. V tem miselnem okviru morajo biti novinarji uslužni lakaji ali pa jih je treba diskreditirati, onemogočiti, uničiti,« značilnost slovenske vladne vojne z mediji strne Prodnik.



»Vojna, ki jo vodijo proti predsedniku vlade in njegovi koaliciji, je v polnem teku. Če medijsko svobodo merimo z ostrino in količino puščic, usmerjenih proti aktualni oblasti, potem je medijska svoboda v Sloveniji absolutna,« pa ugotavlja Igor Pirkovič, član upravnega odbora Združenja novinarjev in publicistov. In nadaljuje: »Nihče, ki vsaj malo pozna slovenski medijski prostor, ne verjame navedbam, da so v Sloveniji novinarji preganjani, da skrivajo svojo identiteto, da so izpostavljeni pritiskom in tako naprej. Taki dokazi ne obstajajo, ker seveda nič od tega ni res.« V tej luči je po njegovem treba razumeti tudi medijsko pokrivanje 'vojne' med STA in vlado.

»Boj za svobodo govora in komunikacijske pravice je bil dolg, in če je iz zgodovine kaj jasno, je to dejstvo, da nikoli ni izbojevan dokončno. Torej nič drugače, kot velja za druge pravice in svoboščine,« zaključi Prodnik s parafraziranjem Josepha Pulitzerja – demokracija in njeni mediji bodo obstali ali padli skupaj.