Alkohol: slovensko obredje od rojstva do smrti

Z današnjo pepelnično sredo se po cerkvenem koledarju začenja post, ki bo trajal do velike noči. V tem obdobju bo znova aktualna tudi vseslovenska akcija 40 dni brez alkohola, letos s poudarkom na zdravju in zdravih odnosih.

Slovenci na leto popijemo povprečno 10,5 litra alkohola - gre za povprečje v celotni populaciji. Kar tretjino prometnih nesreč zakrivijo pijani vozniki. Kljub številnim akcijam, usmerjenim v preventivo, kljub opozorilom, kako škodljivo je pitje alkohola, slovenska kultura velja za tradicionalno »mokro«. Mesta se šopirijo z bombastičnimi fontanami vina in piva, ki privabljajo turiste od blizu in daleč, v Laškem je tradicionalno vsako leto festival piva in cvetja, še vinska kraljica širi dober glas o zdravi kapljici in vabi na tematske vinske poti.

Smo v evropskem in svetovnem vrhu po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola: leta 2018 je Slovenec, star več kot 15 let, v povprečju popil 38 litrov vina, 93 litrov piva in tri litre žganja. To so zgolj podatki o registrirani porabi alkohola. Kje torej najti zdravo mero in ali je ta sploh mogoča? Količina popitih alkoholnih pijač, za katero bi lahko rekli, da je zdrava, ne obstaja. »Vsako pitje je lahko škodljivo za zdravje. Že kozarec vina na dan povečuje tveganje, da bomo zboleli za rakom,« ob začetku preventivne akcije 40 dni brez alkohola opozarja dr. Marko Kolšek. 

Turizem vodi po vinskih cestah

Čeprav se je v zadnjih desetletjih stanje glede na preteklost, ko se je med delovnim časom na veliko popivalo, popravilo, je odnos do alkohola še zmeraj preveč sprejemajoč. Turistična ponudba v Sloveniji je pogosto povezana ravno s pitjem alkoholnih pijač, kar posledično vodi v večjo dostopnost in večjo porabo. Od leta 2017 je znova dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah, kar je bil korak nazaj.

»Raziskave kažejo, da je treba za učinkovito zmanjševanje škode, povezane s pitjem alkohola, izvajati celovito alkoholno politiko, kar pomeni tudi informacijo, da šport in pitje alkoholnih pijač nista združljiva, zaradi varnosti posameznika (in drugih) ter preprečevanja nastanka poškodb. Ozaveščanje o tem, da alkohol ne spada na športne prireditve, je še posebej pomembno za Slovenijo, saj je breme alkohola pri nas med največjimi na svetu,« so zapisali strokovnjaki v projektu Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA), kjer težijo k ničelni toleranci do alkohola.



Letos bo akcija posebej usmerjena v to, kako alkohol vpliva na zdravje in zdrave odnose. Peter Tomažič s Slovenske karitas, ki je že pred leti prevzela razvoj pobude 40 dni brez alkohola, ob tem dodaja: »Pri sistemskih rešitvah omejevanja pitja alkohola je še veliko prostora. Eno so namreč oglaševanje in dogodki, na katere se prikrade marsikaj neprimernega, in prostor, kjer se alkohol streže in kdaj. Marsikatere prireditve bi bile namreč lahko brez alkohola. Druga težava pa je družba kot taka, in ta se pri nas vleče že stoletja. Alkohol je zažrt v naše obredje od rojstva do smrti, praktično ni dogodka, kjer ne bi bil zraven. To je vzorec, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo.« Tudi zato pri preventivni akciji letos v ospredje postavljajo zdravje in zdrave odnose.

Zaradi alkohola se kažejo psihosocialne posledice, kot so manjša delovna storilnost, višja stopnja absentizma, pogostejša nesoglasja, duševne težave pri bližnjih in otrocih, nasilje in kriminalna dejanja, predvsem pa so posledice opazne v nekakovostnih odnosih v družini in na delovnem mestu.



»Sodelujem, ker s tem podpiram vse, ki trpijo zaradi alkohola ali so v preteklosti trpeli, zaradi tistih, ki vedo, kaj pomeni izgubiti družino zaradi alkohola. Sodelujem, ker alkohol ubija, ker ruši odnose in povzroča bolečine vsem bližnjim,« je zapisal eden od podpornikov akcije 40 dni brez alkohola. 927 ljudi v povprečju pri nas vsako leto umre zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, opozarjajo strokovnjaki.

Družbena omrežja polna »alkoholnih« objav

V zvezi klubov zdravljenih alkoholikov letos posebej opozarjajo na še en, (pre)pogosto zamolčan vidik – na škodljivost objav o alkoholu na družbenih omrežjih, ki lahko negativno vplivajo na pitje mladih ter spodbujajo nadaljnjo normalizacijo alkohola v družbi. »Alkoholnim« objavam na facebooku, instagramu ali twitterju so namreč izpostavljeni otroci in mladostniki, ki so zaradi mladosti še bolj dojemljivi. V zvezi poudarjajo, da alkoholna industrija vse to podpira, saj jim tako ni treba še dodatno investirati v oglaševanje na družbenih omrežjih.

Statistika vsekakor ne govori naši mladeži v korist: 40 odstotkov petnajstletnikov je alkohol namreč že pilo v starosti 13 let ali manj. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, kako pomembna je komunikacija med otroki in starši, ki naj bo odprta in iskrena. Žalostno je namreč dejstvo, da je otrokom pogosto alkohol bolj dosegljiv kot pa ljubezen staršev.

Eden od zdravljenih alkoholikov je ob preventivni akciji v opomin vsem zapisal: »Sem zdravljen odvisnik od alkohola, trezen 11 let. V tej 'mokri' kulturi naše dežele sem tako kot moji sotrpini, ki smo prenehali piti, moteč spomin in opomin vsem, ki pijejo čez mero in to zanikajo ...«



---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.