Ali je nad sodniki samo še modro nebo?

Ljubljana – Ustavno sodišče je v delu, ki se nanaša na sodniško delo, do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje tako zakona kot tudi poslovnika o parlamentarni preiskavi. Dokončno presojo, ki mu jo je predlagal sodni svet, bodo opravili absolutno prednostno. Ob tem imajo v čakalni vrsti še pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti s tem povezane ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi.

Parlamentarno preiskovanje sodniške odgovornosti v konkretnih primerih trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za njihovo neodvisnost, so zapisali ter poslancem naložili, naj ne preiskujejo dejanj, ki se nanašajo nanje.

Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad pravi, da o tem, kdaj bo sprejeta končna odločitev, ne more ugibati. Je pa ustavno sodišče že leta 1999 zapisalo, da zakona o preiskavi ni mogoče razumeti drugače, kot da ne sme posegati v pristojnost sodstva.

Postopanje v zadevi so poslanci pod drobnogled vzeli na zahtevo državnega sveta, saj se je, kot zatrjuje Kangler, več kot dvajset različnih postopkov končalo njemu v prid. Po njegovem prepričanju je šlo za politično zlorabo pravosodja, s katero so ga želeli izločiti iz političnega življenja.
 

Kdo bdi nad sodniki

Današnje odločitve so se razveselili na vrhovnem sodišču, kjer so se pridružili pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti. »Uvajanje novega mehanizma za ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov in odkrivanje napak v konkretnem oziroma konkretnih sodnih postopkih, ki si ga je zamislila zakonodajna veja oblasti, sestavljena iz politikov, nedopustno posega v ustavno varovano neodvisnost sodstva in sodniško imuniteto,« pravijo.

Možnosti za nadzor nad njihovim delom je več, naštevajo. Prvi korak k odkrivanju nepravilnosti so ocene. Njihovo delo je ocenjevano vsaka tri leta. Poleg tega lahko nad njim uvedejo službeni nadzor in pregled poslovanja v posameznih zadevah. Prav tako so sodniki odgovorni za disciplinske kršitve, v kazenskem postopku pa lahko ugotovijo tudi njihovo kazensko odgovornost. Ta v končni fazi pripelje do njihove razrešitve, zatrjujejo na vrhovnem sodišču.

Podatke o strokovnem nadzoru hranijo predsedniki sodišč, ocene sodniških služb personalni sveti, kazensko odgovornost pa disciplinsko sodišče pri sodnem svetu oziroma kazenska sodišča.

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za 2018 kaže, da so lani, v letih 2016 in 2014 vložili po tri predloge za izrek disciplinske sankcije, v letih 2017 in 2015 pa po sedem. Disciplinsko sodišče pri vrhovnem sodišču je lani prejelo enajst pobud za uvedbo disciplinskega postopka ter tri za izrek disciplinske sankcije. Na zadnje je bila izrečena ena premestitev in en opomin. Le enemu sodniku je prenehala funkcija, ker njegove ocene niso ustrezale sodniški službi.

Kaj še čaka Kanglerja

Kangler, ki ga je v začetku tedna zaslišala preiskovalna komisija, je trenutno vpet še v vsaj dva postopka; podatek zaradi interesa postopka na vrhovnem državnem tožilstvu skrivajo. Mariborsko okrožno državno tožilstvo je nekatere postopke odstopilo drugim. Eden čaka na razpis obravnave na okrajnem novomeškem sodišču, medtem ko specializirano državno tožilstvo sporoča, da sodišče o zahtevi za preiskavo, ki so jo vložili, še ni odločilo.

Za koalicijske stranke je odločitev ustavnega sodišča pričakovana. Zaradi podobnih pomislekov, kot jih imajo sodniki, njihovi predstavniki ne sodelujejo v preiskovalni komisiji. V njej so tako zastopane le opozicijske SDS, NSi in SNS. Sklep sodišča bodo spoštovale, a v ponedeljek nadaljujejo z zaslišanji prič, med katerimi ne bo sodnikov.



Še vedno pa lahko preiskujejo delovanje policije, ki ga prevprašujejo v desetih točkah, zlasti glede varovanja osebnih podatkov, ravnanja s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nezakonite hrambe ter sistema notranjega nadzora nad njenim delom.