Beović: V Sloveniji se je doslej okužilo do 600.000 ljudi

Epidemija covida-19 v Sloveniji ne popušča, a je posamezna izboljšanja mogoče zaznati. Denimo zmanjšanje števila bolnikov v bolnišnicah. Po oceni, ki jo je navedla dr. Bojana Beović, se je verjetno že okoli četrtina prebivalcev Slovenije okužila z virusom in je vsaj delno imuna, kar že lahko predstavlja zavoro za širjenje virusa. Seveda ob upoštevanju ukrepov.

Medtem se nadaljuje cepljenje. Zdravstvena inšpekcija je k dosedanjemu seznamu cepilnih mest, na katerih so ugotovili cepljenje mimo nacionalne strategije in prioritetnih vrst, dodala zdravstveni dom v Novi Gorici. Kazni znova ni bilo, le ureditvena odločba.





Njihove izjave si lahko ogledate v videu:



Včeraj se je sicer število okužb, evidentiranih na območju Slovenije, povzpelo za še 1516, navaja sledilnik za covid-19. 1144 so jih odkrili s pomočjo testov PCR, preostalih 372 pa s hitrimi antigenskimi testi. Po trenutni oceni imamo v Sloveniji 17.618​ aktivnih primerov okužbe. Umrlo je še 23 obolelih. Po jutranjih podatkih se trenutno v slovenskih bolnišnicah zdravi 1106 pacientov s covidom-19, od tega 171 na intenzivni negi. Odpustili so 91 oseb.

Vlada je na včerajšnji seji sprejela več odlokov z ukrepi za obvladovanja epidemije covida-19. Zaradi poslabšanja epidemioloških razmer v določenih statističnih regijah bodo znova ukinili nekatere izjeme, ki so se sprostile prejšnji teden, končno odločitev glede šol pa bo vlada sprejela danes.

Tudi vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša je danes ponovila, da sta se slovenskim črnim regijam pridružili obalno-kraška in zasavska regija, pomurska pa ostaja rdeča.  
 

​Epidemija še v polnem razmahu

Dr. Bojana Beović je povedala, da je epidemija v Sloveniji v polnem razmahu, a je mogoče zaznati posamezna izboljšanja. Denimo zmanjšanje števila bolnikov v bolnišnicah. Zmanjšalo se je tudi število sprejemov iz DSO. Pred tedni so jih v bolnišnicah sprejeli 40 in več na dan, zdaj še pet do deset na dan. Več kot polovica stanovalcev DSO je po njenih podatkih bolezen že prebolelo, precej jih je že cepljenih.

Veliko pa je še novih okužb splošne populacije, teža okužb se seli na mlajšo populacijo. Slovenija po podatkih Beovićeve ne sodi med države z zelo strogimi protiepidemiološkimi ukrepi, nahaja se nekje na sredini, a je naša epidemiološka krivulja v primerjavi z državami s primerljivimi ukrepi višja.

Glede zdravljenja je prišlo do napredka že razvite bolezni, je še povedala. Po njeni oceni se je smrtnost primerov ob uporabi sodobnih zdravil v svetu zmanjšala, tudi v Sloveniji je smrtnost obolelih razmeroma nizka in pod evropskim povprečjem. Tudi s povečanjem števila hospitaliziranih bolnikov se ni zvišala, kar po njenih besedah pomeni, da je zdravstveni sistem opravil v danih razmerah izjemno dobro delo.

Kot je dodala, je Slovenija pristopila tudi k skupnemu naročilu EU monoklonskega zdravila proti covidu-19 s protitelesi, ki je registrirano v ZDA in znano predvsem po tretmaju Donalda Trumpa v času njegovega predsedovanja. V EU je za zdaj neregistrirano.



Dr. Beović je ponovila še, da je učinkovitost dosedanjih cepiv različna, a da te razlike za obvladovanje epidemije niso bistvene. Zdravstvena stroka želi predvsem znižati število tistih, ki obolijo za težjo obliko bolezni in potrebujejo hospitalizacijo. Oziroma drugače, omiliti covid-19 v lažje oblike, v »navadno gripico«.

Glede obolelih, ki so se okužili po že prejetem prvem odmerku cepiva, je navedla, da lahko tudi drugi odmerek prejmejo mesec dni kasneje. Glede angleške različice virusa pa je povedala, da je njen delež v Sloveniji še zelo nizek, okoli dvoodstoten, in še ne vpliva na nove okužbe.

V Sloveniji se je po ocenah, ki jih je navedla, verjetno že okoli 500.000 do 600.000 prebivalcev okužilo z virusom in so vsaj delno imuni, kar že lahko predstavlja zavoro za širjenje virusa. Seveda ob upoštevanju ukrepov. Če se bomo teh strogo držali, nova varianta virusa morda ne bo imela takšnega potenciala. A je pri tem še veliko neznank.

Na novinarsko vprašanje glede morebitnega zapiranja šol v Obalno-kraški in Zasavski regiji, ki sta se pridružili črnim regijam, je odgovorila, da na strokovni skupini nimajo stališča do tega vprašanja. »Moja osebna presoja je, da je neprijetno zapirati šole po enem tednu in da je verjetno pametno pogledati, za kakšno situacijo gre v posameznem delu Slovenije,« je povedala.

Po njenem mnenju pa je pri odločitvi treba upoštevati tudi »pravičnost v družbi«. Ob tem je opozorila, da lahko na to, ali bodo šole ostale odprte ali pa bodo morale spet zapreti, vplivajo vsi prebivalci regije s tem, kako spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
 

Nepravilnosti pri cepljenju tudi v ZD Nova Gorica

Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je znova spregovorila o tedenskem poročilu zdravstvenega inšpektorata. Prejšnji teden je zdravstveni inšpektorat skupaj z drugimi inšpekcijskimi organi opravil 3740 nadzorov v zvezi z ukrepi za obvladovanje epidemije covida-19. Izrekli so 34 prekrškovnih sankcij, 335 opozoril po zakonu o prekrških in 126 upravnih ukrepov.

Od tega je zdravstveni inšpektorat opravil 1047 nadzorov, izrekel pa devet prekrškovnih sankcij po zakonu o prekrških, 70 opozoril in deset upravnih ukrepov.

Glede inšpekcijskih nadzorov cepljenj mimo prioritetnih vrst je inšpektorat od 20. do 22. januarja razširil nadzor na dodatnih 52 cepilnih mest. Znova so preverjali število zaprošenih, prejetih in porabljenih odmerkov, strukturo cepljenih oseb in vnos cepljenj in morebitnih neželenih učinkov v elektronski register. Ugotovili so, da je pri 51 izvajalcih cepljenje potekalo v skladu z nacionalno strategijo.

Nepravilnosti so ugotovili v ZD Nova Gorica, v katerem so mimo prioritetne liste cepili sorodnike, prijatelje ipd. ZD so izdali ureditveno odločbo, globa pa ni bila izrečena. Prvi namen ni kaznovanje, pač pa ureditev razmer, je v tem smislu navedla inšpektorica. Medicinska fakulteta, katere primer je odmeval v javnosti, ni bila predmet inšpektorata. Ne sodi namreč med cepilna mesta.

Inšpektorat je pri nadzoru cepljenja doslej skupno izdal sedem ureditvenih odločb, in sicer v bolnišnicah Nova Gorica, Novo mesto in Jesenice ter v zdravstvenih domovih Nova Gorica, Domžale, Velenje in Grosuplje.
 

Policisti izrekli dobrih 500 prekrškovnih postopkov

Policija je med 21. in 27. januarjem opravila 15.573 nadzorov glede izvajanja vladnih odlokov o preprečevanju širjenja epidemije in izrekli 1315 ukrepov. Od tega 775 opozoril, 521 pa je bilo prekrškovnih postopkov, je povedal namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

V večini primerov je šlo za kršitev odlokov o prehajanju občinskih meja, prepovedi gibanja v nočnem času ali nošenju mask. Na območju Ljubljane pa se več primerov nanaša na neprijavljen protestni shod 22. januarja proti rušenju stavb Roga.

Na meji so izdali 6818 potrdil o napotitvi v karanteno. Glede na državo prihoda je bilo največ napotitev v karanteno na domu za osebe, ki so pripotovale iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Hrvaške in Srbije. Skupaj so izdali odločbo o karanteni za osebe, ki so pripotovale iz 39 držav.