V nedeljo so v Sloveniji opravili 1458 PCR-testov (delež pozitivnih je znašal 18,4 odstotka) in 3226 hitrih antigenskih testov (delež pozitivnih je znašal 2,6 odstotka) ter skupaj potrdili 353 novih okužb. Umrlo je 19 bolnikov s covidom-19. Prva pošiljka cepiv AstraZenece proti covidu-19 bo v Slovenijo prišla konec tedna ali pa v začetku prihodnjega tedna, so za
STA potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Gre za 15.000 odmerkov cepiva. Danes pa se pričakuje nova pošiljka z okoli 17.550 odmerki Pfizerjevih cepiv.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:
Testiranje šolnikov poteka dobro
V državi je danes večinoma skupaj s poukom potekalo tudi testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Po besedah državne sekretarke
Marije Magajne so testirali okrog 2000 ljudi, delež pozitivnih je bil podoben kot v prejšnjem tednu. S hitrimi antigenskimi testi so tedaj odkrili 278 pozitivnih, v celem tednu pa okrog 2000 pozitivnih. Okuženi so se osamili, stike pa so napotili v karanteno.
Državna sekretarka je na vprašanje, ali po pozitivnem hitrem testu učitelje napotijo tudi na PCR-testiranje in kako se potem vodi evidenca, odgovorila: »Podatki se nikoli ne podvajajo, v sistemu NIJZ so pozitivni zabeleženi le enkrat. Če se izkaže, da je PCR-test negativen, hitri test pa je bil pozitiven, ima izvajalec na voljo določene kontrolne mehanizme, kot je, recimo, ponovno testiranje.« Zaposlene v vzgoji in izobraževanju testirajo enkrat na teden.
Angleški sev
Pred nami je najbrž večje število okužb s tako imenovanim angleškim sevom. Pomembno je, da se vnos in razširitev pomakne v čim kasnejše obdobje, ko bo precepljenost večja, pa tudi v čas pomladi, ko so pogoji za širjenje virusov nekoliko manjši.
Državna sekretarka Marija Magajne: »Na angleško različico nas je sicer opozoril sistem mednarodnega obveščanja. Iz Belgije je v Slovenijo prišla ena oseba s tem sevom, ne pomeni pa to, da je ta oseba prinesla sev v Slovenijo. Angleški sev je pri nas obstajal že pred tem primerom.« NIJZ resno spremlja čisto vse pozitivne primere.
Evropa se boji novih sevov
»Veselijo me informacije, da se zaposleni v vzgoji in izobraževanju v veliki večini udeležijo testiranja in so tako za zgled ostalim,« je dodala Marija Magajne. Če okužb namreč ne moremo preprečiti, je pomembno, da jih vsaj hitro odkrijemo. Čeprav so hitri antigenski testi sicer resda bolj nezanesljivi od PCR-metode, pa so dostopni in množični, zato je po njenih besedah to prednost omenjenih testov. Nov razpis za hitre teste bo objavljen v tem tednu, Slovenija pričakuje tudi dobavo hitrih testov iz skupnega evropskega naročila. Po besedah Marije Magajne je iz prvega naročila ostalo neporabljenih še približno dvajset odstotkov hitrih testov.
V Sloveniji je trenutno 17.301 aktivni primer okužbe. FOTO: Leon Vidic/Delo
Po besedah direktorja NIJZ
Milana Kreka bi se ob trenutnih trendih epidemija pri nas lahko umirila okrog maja. Stanje v Evropi je po njegovem mnenju alarmantno, saj se vsi bojijo angleške in južnoafriške različice virusa, pa tudi brazilska je nevarna, zato se še ne moremo sprostiti. »Nujno se je treba držati preventivnih ukrepov, druženja, kot so se dogajala v zadnjih dneh, so zelo nevarna in predstavljajo tveganje za hiter prenos virusa,« je dodal Krek. Zato je še enkrat pozval vse državljane in državljanke k spoštovanju higienskih ukrepov, spoštovanju socialne distance in cepljenju: »Dokler ne izboljšamo epidemiološkega stanja, se obnašajmo tako, kot da smo vsi v karanteni.«
Cepljenje
V prihodnjem mesecu dobimo okrog 200.000 odmerkov cepiv. Današnja pošiljka je namenjena drugim odmerkom, potem pa bodo s prvim odmerkom spet cepili druge osebe, ki bodo na vrsti. Konec februarja ali v začetku marca predvidevajo okrog 150.000 cepljenih oseb.
Protesti so zagotovo vir širjenja okužb, je poudaril Krek, v mislih je imel odhod nezadovoljnih staršev na ulice slovenskih mest. Podatkov o tem, koliko oseb naj bi se na protestih za konec tedna okužilo, ni podal. Kar se tiče spremembe strategije odpiranja šol, je Krek dejal, da je v rokah ministrice za šolstvo: »Slovenci smo bili zelo pogumni, da smo odpirali šole. Potreben je tehten premislek, ali to lahko počnemo na ta način. Pogledati moramo nacionalno okuženost, ta pa v tem trenutku ni rožnata. Ko odpiramo šole, je to veliko tveganje.«
Glede ukrepov, ki so še vedno prilagojeni predvsem temu, da zaščitimo starejše in najbolj rizične skupine, ki pa so zdaj precepljeni, je Krek odgovoril: »Vsi starostniki še niso cepljeni, tudi ne vse osebe, stare nad 80 let. Pa tudi precepljenost sama še ne pomeni popolne zaščite, saj cepivo ni stoodstotno.« Preostali bodo prišli na vrsto v skladu s strategijo cepljenja, ki jo je sprejela vlada. Direktor je pozval k skupni odgovornosti, naš cilj bi po njegovih besedah moral biti ustvarjanje pogojev v lokalnih skupnostih in regijah, da na ravni države zaživita tako gospodarstvo kot vse drugo.
Komentarji