Zavržemo 68 kilogramov hrane, skoraj polovica je še užitne

Partnerji v projektu slovenskega dneva brez zavržene hrane ponovno opozarjajo na okoljske, družbene in finančne posledice ogromnih količin pogosto še užitne hrane, ki konča v smeteh. Leta 2020 je v Sloveniji na prebivalca v gospodinjstvih nastalo 68 kilogramov odpadne hrane, od tega je bilo 27 kilogramov hrane še užitne.

Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane, sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. Projektu so se pridružili Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije in podjetje Tam-Tam, podpira pa ga tudi ministrstvo za okolje in prostor, so v sporočilu za javnost zapisali na tem ministrstvu. Letos ta dan obeležujemo drugič.

»Zavržena hrana je eden večjih globalnih izzivov,« je v izjavi pred dnevom brez zavržene hrane dejal okoljski minister Andrej Vizjak. Ker je na prvi pogled ta težava precej nevidna, se je mnogi ne zavedajo. »A s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno,« je izpostavil.

Svet zavrže pridelek za 635 Slovenij

Globalno vržemo stran toliko hrane, kolikor je pridelamo na pridelovalnih površinah, velikih za 635 Slovenij, je ponazoril Vizjak. »Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje,« je poudaril.

Skupaj s hrano pa zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridelavo in predelavo porabljene vode in energije. »Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v kar 267 Bohinjskih jezerih,« je izpostavil Vizjak.

Po podatkih državnega statističnega urad več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročijo gospodinjstva. V letu 2020 je to pomenilo 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, od tega 27 kilogramov še užitne hrane.

Okoljsko ministrstvo sicer od leta 2019 v okviru projekta Life IP Care4Climate vodi ozaveščevalno kampanjo s sloganom Stran pa ne bomo metal! ter razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadno hrano je namreč največja prioriteta preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadne hrane.

Tri zaveze

Letos v okviru aktivnosti dneva brez zavržne hrane poteka natečaj reciklirane kuharije za družine, na več kot sto slovenskih izobraževalnih ustanovah pa izvajajo projekt Hrana ni za tjavendan, pod okriljem Ekošole in Lidla Slovenija.

Na spletni strani dneva so na voljo tri različne zaveze za zmanjševanje količin zavržene hrane za posameznike, družine, organizacije in podjetja.

Predsednik države Borut Pahor je kot častni pokrovitelj drugega slovenskega dne brez zavržene hrane že v petek obiskal vrtec Antona Medveda v Kamniku, kjer so tamkajšnji otroci prikazali, kako se odgovorno obnašati do prehranskih izdelkov ter kako jih čim manj zavreči v smeti.

Pomen zmanjševanja zavržene hrane so izpostavili tudi na petkovem ponovnem odprtju Zavoda Pod strehco v Ljubljani. Ta bo izvajal različne dejavnosti za ranljive skupine, povezane z zagotavljanjem toplega obroka, ter zagotavljal tople obroke za socialno šibke na lokacijah, kjer so zanje že sedaj pripravljeni programi druženja in druge socialne storitve, ali na domu.