Da bi čim manj hrane romalo v smeti

V Evropi so prazniki postali tudi sinonim za prenajedanje in zavrženo hrano. Medtem ko praznovanja zaznamuje obilica prazničnih jedi, najnovejša poročila svetovnega programa Organizacije združenih narodov za hrano opozarjajo, da je kar 45 milijonov ljudi v 43 državah na robu lakote.

Toine Timmermans, vodja programa za trajnostne prehranske verige na univerzi v Wageningenu na Nizozemskem, je poudaril, da je dobra novica to, da je veliko mogoče storiti na področju varčevanja s hrano. »Rešitve za manj zavržene hrane so dosegljive vsakomur,« je dejal. »Na naši univerzi smo se zavezali, da bomo s svojimi raziskavami do leta 2030 v državi skušali zmanjšati količino zavržene hrane za 50 odstotkov.«

Naloga ne bo lahka. Tudi Nizozemci, ki se sicer zavedajo problematike odpadkov, vsako leto zavržejo več kot dva milijona ton užitne hrane, so pokazale Timmermansove raziskave. Večina zavržene hrane se ustvari v gospodinjstvih. Na to opozarjajo v nizozemski kampanji »Skupaj proti zavrženi hrani«, ki je prvič potekala leta 2018 in je nastala tudi zaradi podatka, da kar šest odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU nastane zaradi zavržene hrane.

Predlog za novoletno zaobljubo

Med najbolj priljubljenimi novoletnimi zaobljubami so vsekakor zaobljube o bolj zdravem prehranjevanju in večji telesni aktivnosti. Kaj pa, če bi letošnje zaobljube razširili na zmanjšanje količine hrane, ki roma v smeti? Nasveti so preprosti in jih ni težko upoštevati. »Začnite s sestavljanjem nakupovalnega seznama in se ga držite. Kuhajte glede na število oseb. Morebitne ostanke hrane pa shranite,« je naštel Timmermans in opozoril še na razliko med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. »Porabiti do« je navodilo, ki ga ne smemo zanemariti. Zaradi varnosti hrane je treba živila porabiti do tega datuma, sicer jih je treba zavreči. Zato morajo potrošniki te datume redno spremljati in preverjati, da bi se izognili zavrženi hrani.

Večino izdelkov z oznako »uporabno najmanj do« pa lahko pogosto varno zaužijete še nekaj dni po navedenem datumu, kot na primer velja za testenine. »Uporabite čutila,« je svetoval. »Kakovost izdelka je mogoče oceniti na podlagi vida, vonja in okusa.«

Timmermans ima več kot 15 let izkušenj z zmanjševanjem količine zavržene hrane. Kot koordinator projekta Refresh je s svojo ekipo oblikoval koalicije za ustvarjanje pozitivnih družbenih sprememb. Čeprav se je pobuda končala leta 2019, so strokovnjaki, vključeni v projekt, postali del platforme EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih. »Projekt Refresh se je sicer iztekel, vendar njegova zapuščina živi naprej,« je povedal Timmermans, pri čemer je mislil na nizozemski nacionalni dogodek, imenovan Teden brez zavržene hrane, katerega cilj je prepoloviti količino zavržene hrane, in na dobrodelno organizacijo Food Waste Free United.

Rezultati govorijo sami zase. Raziskovalci so leta 2019 ugotovili, da je vsak nizozemski državljan v primerjavi z letom 2016 zavrgel kar sedem kilogramov manj hrane, in sicer 34,3 kilograma, v primerjavi z letom 2010 pa celo 29 odstotkov manj. Čeprav se navade spreminjajo, je dela še precej.

Zavrženi pridelki

Zadnji podatki kažejo, da samo v Evropi vsako leto zavržemo kar 700 milijonov ton pridelkov. To vključuje povečan pridelek vsega sadja in zelenjave, ki ga povezujemo z letnim časom, torej pridelek pomaranč, mandarin, brstičnega ohrovta, korenja, žajblja in čebule.

Vsa Evropa si prizadeva, da bi ta trend zavržene hrane spremenila. Ena od pobud, ki jo podpirajo raziskovalci in deležniki iz industrije v 11 evropskih državah, je ponovna uporaba ostankov in stranskih proizvodov na področju kmetijstva in živilskopredelovalne industrije za uporabo v živilih in embalaži ter v kmetijskem sektorju.
Alexandra Poch in Cristina Fernandez iz podjetja IRIS Technology Solutions v Španiji sodelujeta pri zmanjševanju odpadkov, predvsem v industriji pridelovanja oliv in paradižnika. Kot skupni koordinatorki projekta AgriMax sta v Španiji in Italiji nadzorovali gradnjo dveh poskusnih obratov za trajnostno predelavo osnovnih sestavin v sredozemski prehrani.

»Likopen, močan antioksidant, ki ga najdemo v paradižnikovi lupini in semenih, bi sicer verjetno romal v smeti, ker pa je v resnici odpadek visoke vrednosti, ga predelovalni obrati ločijo od drugih odpadkov,« je pojasnila Alexandra Poch. Zaradi živo rdeče barve je tudi naravno barvilo. Z likopenom lahko ustvarimo paleto obstojnih barv za celo vrsto živil in pijač, od gaziranih napitkov in sadnih jogurtov do mamljivih sladkarij na praznični mizi.

Pri predelavi oliv iz njih stiskajo oljčno olje. Trdni ostanek, torej oljčne tropine, ima zveneče ime, vendar je neužiten ravno tako kot gosto blato, ki mu je na moč podoben. Dobra novica pri recikliranju takih odpadkov je, da so ti polni kemikalij, znanih kot polifenoli. »Polifenoli iz oljčnih odpadkov imajo protimikrobne in antioksidativne lastnosti, zato jih je mogoče vključiti v aktivno embalažo,« poudarja raziskovalka.

–––

Raziskave, omenjene v tem članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.