Skoraj 70 kilogramov hrane letno konča v smeteh

Slovenci vsako leto zavržemo dobrih 140.000 ton hrane. Več kot polovico je zavržejo gospodinjstva, kar pomeni, da vsako od teh na leto vrže v smeti vsaj 250 evrov. Na globalni ravni zavržena hrana dosega skoraj »apokaliptične« razsežnosti: v smeteh je konča štirikrat več, kolikor bi je potrebovali, da nasitimo vseh 820 milijonov lačnih Zemljanov.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije vsak Slovenec zavrže že skoraj 70 kilogramov hrane letno ali dobro tretjino hrane, ki jo kupimo. Skupaj to navrže 355 milijonov evrov. Finančni in etični vidik pa nista edina slabost neporabljene hrane. Slovenci z zavrženo hrano zavržemo tudi deset odstotkov energije in 700 milijonov kubičnih metrov vode, medtem ko na planetu v smeteh končajo tolikšne količine hrane, kolikor jih pridelajo na površini, večji od Kitajske in Indije skupaj; pri tem gre v nič četrtina vse svetovne porabe pitne vode, v zrak pa se sprošča »invazivni« metan. Dobre tri četrtine odpadne hrane v Sloveniji so predelale bioplinarne in kompostarne, skoraj petino so je pred odlaganjem obdelali mehansko.

Prav Ekologi brez meja so se odločili, da preverijo prehranjevalne in nakupovalne navade škofjeloških gospodinjstev. Kot ugotavljajo, testna gospodinjstva pri ravnanju s hrano ravnajo pozitivno, čeprav jim pri odlaganju in ponovni uporabi neužitnih ostankov živil na voljo ostaja še precej izboljšav.

Odpadna hrana. INFOGRAFIKA: Delo

V sklopu programa za raziskovanje zavržene hrane v lokalnih skupnostih Hrana svoje mesto najde so Ekologi brez meja v sodelovanju z Lidlom Slovenija pod drobnogled vzeli javne ustanove, gospodarske subjekte in gospodinjstva v Škofji Loki. Kot pravijo, so se odločili za raziskovanje »na manjšem območju in za nagovarjanje izziva pri izvoru, torej pri prehranjevalnih in nakupovalnih navadah«.

Novi trendi testnih gospodinjstev

Rezultati enotedenskega dnevnega spremljanja navad v treh gospodinjstvih, dvo-, štiri- in šestčlanskih, ki so vsa zavrgla zanemarljivo količino hrane, kažejo nove trende. »Izziv so sprejele družine, ki očitno že v osnovi dobro ravnajo s hrano, pridobljenih rezultatov pa ne gre posplošiti na populacijo celotne občine,« pravi Katja Sreš, predsednica Ekologov brez meja.

In kakšni so ti trendi prehranjevanja v družinah, ki znajo s hrano? Kot je pokazala omenjena »mini« raziskava, so časi skupnih obedovanj očitno minili«. »Skupni imenovalec spremljanih družin je navada, da vsak član poseže po hrani, ki mu ustreza, kadar mu ustreza. Pri tem imajo vedno v mislih tudi ostanke preteklih obrokov in viške živil, ki bi jih bilo treba čim prej zaužiti in jih uporabljajo na različne načine v različnih obrokih,« navajajo Ekologi brez meja. Za sodelujoča gospodinjstva je značilna tudi priprava večjih količin obrokov in zamrzovanje za dni, ko ni časa za kuhanje. Tri škofjeloške družine posegajo po hrani z lastnega vrta in lokalno pridelani hrani, ki je »sicer dražja, a jo tako bolj cenijo«.