V nadaljevanju preberite:

Vojna v Ukrajini je marsikaj obrnila na glavo, evropska komisija je v nujnosti zmanjšanja odvisnosti od Rusije celo privolila v podaljšanje uporabe domačega premoga, kljub opozorilom znanstvenikov, da živimo v zadnjih letih, ko je še mogoče omejiti katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Pri nas vlada išče možnosti dobave plina od drugod, hkrati pa podnebni sklad posredno uporablja za sofinanciranje ravno fosilnih goriv.

»Na vprašanje, ali je oziroma bo vojna v Ukrajini pospešila ali zavrla zeleni prehod, je v tem trenutku zelo težko odgovoriti. Po moji oceni ne, bolj bi rekel, da prihaja do določenih streznitev, predvsem pri nemški energetski politiki v okviru politike EU. Pri tem mislim na uvrstitev jedrske in plinske proizvodnje v taksonomijo. Grožnja s prekinitvijo dobav plina iz Rusije je povzročila paniko in hitre spremembe trenutne elektroenergetske politike držav, članic EU. IPCC lahko piše, kar hoče, vendar v primeru, ko bi se grožnja z nedobavo plina iz Rusije uresničila in bi prišlo do pomanjkanja električne energije, bi bilo čisto vseeno, iz katerega vira bi bila ta proizvedena. Vsaj prehodno, nekaj let,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa.