Za ribe, za ptice, za delavske pravice

»Kar se zgodi zemlji, se zgodi hrani, kar se zgodi hrani, pa se zgodi nam,« je na novem protestu Mladih za podnebno pravičnost dejala ekokmetovalka Ana Marija Garafol. Mladi opozarjajo, da bo posledice podnebnih sprememb in uničevanja narave za dobičke najbolj čutila revnejša večina, medtem ko se najbogatejših to ne bo dotaknilo. Zato morajo bogati plačati za prehod, ki ga mladi v sloganih predstavijo kot: »Na razbitinah kapitalizma bomo zgradili drugačen svet, boljši svet, brez avtoritet«. Protest je del gibanja Petki za prihodnost.

»Zemlja se segreva, ker je preorana, asfaltirana in zabetonirana. V 30 letih smo pozidali 100.000 hektarjev ali četrtino kmetijskih površin, nova zakonodaja to še olajšuje, ob tem, da imamo največ trgovskih in najmanj kmetijskih površin na prebivalca in uvažamo 85 odstotkov semen,« eno od večjih težav Slovenije opiše Ana Marija Garafol.

Planeta B ni. »Bogati se bodo usedli v letalo in odleteli drugam. Ko bo hrane primanjkovalo in bo draga, jih to ne bo prizadelo. Najbolj bo prizadelo revne in marginalne skupine. V Sloveniji imamo hudo sušo, zadnjič je deževalo 26. februarja. Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo,« je dejala Brina Jeretina. Boštjan Remic je dodal, da živimo v svetu umetno ustvarjenega pomanjkanja, ko materialnih dobrin nikoli ni dovolj. Pri tem je uničevanje narave sredstvo za bogatenje, čeprav nam narava daje osnovne pogoje za življenje. Pravo bogastvo je sonaraven način življenja, sodelovanje, ne tekmovanje. Planet bi moral biti pomembnejši od dobička.

Plačjo naj bogati, saj bodo posledice najbolj čutili najmanj krivi revni. FOTO: Črt Piksi/Delo

Mladi zahtevajo pospešeno vlaganje v obnovljive vire, njihov delež bi 2030 moral biti 60-odstoten. Teš bi morali zapreti najkasneje 2033, delavci v njem in rudarji pa niso krivi, da so dobili službe v umazani panogi. Mladi nasprotujejo tudi velikim hidroelektrarnam in zahtevajo demokratične in vključujoče postopke priprave načrtov projektov. Pri prometu, ki povzroči tretjino emisij, zahtevajo takojšnjo ustavitev gradnje in širjenja cest ter preusmeritev naložb v železnice.

Protestu se je pridružilo tudi nekaj strank. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ko bo prepozno, bo prepozno za vse, leve in desne

Mladi pričakujejo še gradnjo, obnovo ali nakup 2000 najemnih stanovanj na leto, ki bodo kar najbolj energetsko varčna, cenovno dostopna in blizu javnega prometa. Lastnikom več kot štirih stanovanj, ki jih ne uporabljajo sami, bi presežek stanovanj odvzeli in jih prenesli na javni sklad. V vrtce in šole pa je treba uvesti izobraževanje o podnebju in biotski raznovrstnosti. Osnovnošolec Jakob Majdič je povedal, da je teh vsebin res premalo, na svetu zaradi podnebnih sprememb umre 150.000 ljudi. Opozoril je še, da se to ne ozira na politično barvo, ko bo prepozno, bo prepozno za vse.

Mladi pravijo, da bodo na ruševinah kapitalizma zgradili boljšo družbo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pospešek ekološkemu kmetovanju

Slovenija nima niti ciljev željene samooskrbe s hrano, je opozorila Ana Marija Garafol. Dodaja, da želijo multinacionalke minirati zeleni prehod, čemur pa ne smemo nasedati, saj industrijsko kmetijstvo s pesticidi in umetnimi gnojili povzroča izgubo rodovitnosti tal. »Če bomo iz prsti odvzeli ves organski material, se bodo kmetijska zemljišča spremenila v puščavo. Nujne so regenerativne trajnostne prakse in pospešek ekološkemu kmetovanju, ki upošteva pretok hranil, ohranja rodovitnost tal, aktivno varuje biotsko raznovrstnost in daje delovna mesta,« pravi Ana Marija Garafol. Dodala je, da resnično bogastvo ni denar, temveč delujoči ekosistemi, sprememb pa ne bo brez sodelovanja velikega števila ljudi.

Ves profit nastaja na planetu, pogosto na račun planeta. FOTO: Črt Piksi/Delo

Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib je opozorila, da je groženj naravi veliko, od onesnaževanja s kemikalijami, toploto, hrupom, svetlobo in drugim, do kanaliziranja vodotokov, izkopavanja rudnin in preprečevanja preseljevalnih poti različnim vrstam. Narava po drugi strani daje hrano, čisti vodo, daje zdravila, materiale za gradnjo in oblačila. Evropa je odločila, da bo treba do 2030 zavarovati 30 odstotkov površine za naravo, do leta 2050 pa 50 odstotkov.

Bogastvo je v sodelovanju in trajnostnem življenju. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Vsaka vrsta ima pravica do obstoja, o tem ne more odločati ena sama vrsta,« pravi Andreja Slameršek, ki dodaja, da so nevladne organizacije edini glas narave. »Ribe ne morejo na sodišče,« opozarja. Povedala je še, da je Slovenija vroča točka biotske pestrosti na svetu, ne bi smeli dovoliti, da postane vroča puščava.