Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Večina vetrnic do 2030 bo na območju Senožeč

Vetrnice vrnejo veliko več energije na enoto vložene kot sončne elektrarne, a še čakamo nanje.
Investitorji so krajane peljali na mejo Avstrije s Slovaško, kjer je med vasmi 300 vetrnic. FOTO: Reuters
Investitorji so krajane peljali na mejo Avstrije s Slovaško, kjer je med vasmi 300 vetrnic. FOTO: Reuters
18. 4. 2024 | 05:00
18. 4. 2024 | 16:16
8:00

V nadaljevanju preberite:

Projekt več deset vetrnic na Pohorju je padel, drugje še pripravljajo državne prostorske načrte, kar načrte vlade, da bi do leta 2030 imeli 50 vetrnic, postavlja pod velik vprašaj. Nekoliko dlje je po zadnjih podatkih projekt 20 do 25 vetrnic na območju Senožeških brd in Zajčice v občini Divača. Bogata ponudba subvencij sicer ni prepričala še nobene občine, nobena tudi ni napovedala skupnostnih projektov, kakršne poznajo v tujini.

Obnovljivi viri energije so več kot nujni, saj bodo nadomestili električno energijo iz fosilnih goriv, ki ustvarjajo toplogredne pline, pravijo v podjetjih VEPA in Amicus iz Ljubljane, za katera nastaja državni prostorski načrt za vetrna polja v bližini Senožeč. To je ena od 14 lokacij z vetrom pri nas, po podatkih agencije za okolje celo najboljša.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine