Hrvaška pospešeno gradi vetrne elektrarne

Lanska svetovna energetska kriza je povzročila doslej največjo rast novih zmogljivosti obnovljivih virov električne energije. Po zadnjem poročilu Mednarodne agencije za energijo IEA naj bi se pospešena gradnja, zlasti sončnih in vetrnih elektrarn, še nadaljevala. Po njihovih podatkih smo v zadnjih dveh letih, ko so nadomestile dražjo elektriko iz fosilnih goriv, prihranili sto milijard evrov. Hrvaška na tem področju prekaša Slovenijo.

Da dajejo vetrni agregati čisto, varno in poceni energijo, so na Hrvaškem dojeli že pred dvema desetletjema, ko so prvo takšno polje elektrarn zgradili na otoku Pagu, kmalu zatem pa sprejeli več podzakonskih aktov o spodbujanju in proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Ti, torej HE, sončne in vetrne elektrarne, jim zdaj zagotavljajo že 30 odstotkov električne energije.

Blejske gozdove je treba bolje zavarovati

Pravcata polja vetrnih turbin so razporejena predvsem v obmorskem zaledju od Primorsko-goranske regije do juga Dalmacije; velike presegajo moč 100 megavatov, preostale so moči 40 megavatov, najmanjše okrog deset megavatov, vse pa so vključene v distribucijsko omrežje. Že to jesen bodo namenu izročili velik vetrni park pri Benkovcu, imajo jih v notranjosti pri Sisku in Molvi, v načrtih pa ploščadi na Jadranu in celo izrabo morskih valov. Ta čas ima naša južna soseda že blizu 350 vetrnih elektrarn skupne moči okrog enega gigavata, še letos pa bodo z novimi pridobili 240 megavatnih ur električne energije.

Zlatko Prpić, nadzornik pri gradnji elektrarne Senj, pravi, da ima s Kitajci dobre izkušnje. Ti so glavni v vetrnem poslu na Hrvaškem.

Najobsežnejša so polja vetrnic pod obronki Velike Kapele, tod je tudi največja nad Senjem, moči 156 megavatov. Doslej je na tem območju kitajska družba Norinco International postavila že 54 vetrnih elektrarn, zdaj jih gradi še 24. Ob obisku prostranega gradbišča, do koder so morali v minulih letih speljati kar 70 kilometrov cest, nam glavni projektant in nadzornik projekta vetrnih elektrarn Senj Zlatko Prpić zagotovi, da ima s Kitajci, ki so izvajalci, investitorji, lastniki in nadzorniki, dobre izkušnje, ob tem pa predstavi številne zanimive podatke o tamkajšnjih vetrnih elektrarnah. Doda še, da trenutno proizvodnjo iz vetrnega parka Senj pokupi ena slovenska firma.

Skrbne priprave

»Priprave na gradnjo seveda narekujejo meritve in pripravo študij o vplivih na okolje, predvsem o moči in gibanju vetrov, spremljanje zveri, ptic, netopirjev in hrupa, vsaj pet let pa nato traja do odobritve študij in pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse komponente za celotno vetrno elektrarno Kitajci pripeljejo z ladjami do Zadra, od koder jih transportirajo do gradbišča. Tam se kitajskim delavcem pridružijo naši strokovnjaki, tako da je na vrhuncu mesec dni trajajočih del na gradbišču – delali so tudi ponoči – kar 350 delavcev in več kot 200 raznih strojev. Na 150 metrov visok steber je po delih treba dvigniti tudi tri po 67 metrov dolge lopatice in 166 ton težak glavni agregat, tako da je skupna teža naše vetrne elektrarne kar 680 ton, seveda brez temeljne konstrukcije.«

Zlatko Prpić, ki že vrsto let spremlja gradnjo vetrnic, postreže z zanimivimi podatki: da, denimo, ena vetrnica stane od 900.000 do 1.200.000 evrov na megavat, pa tudi o vplivih na okolje.

»Življenjska doba ene vetrne elektrarne je 50 let, naložba se amortizira v šestih do sedmih letih. Pomembna sta namreč položaj elektrarne in jakost vetrov, zato v povprečju obratujejo 300 dni na leto, delujejo pa le do hitrosti vetra 100 kilometrov na uro, nato se samodejno ustavi. Elektrarna obratuje tudi pozimi, saj lopatice ogrevajo s posebnimi grelci. Vzdrževanje spremlja stalna kitajska ekipa s sodelovanjem naših strokovnjakov. Če je vse v redu, lastniku podaljšamo koncesijo, pa tudi delovanje nad 50 let. Treba pa je reči, da so se po vstopu Hrvaške v EU postopki poostrili in z novimi direktivami nastajajo tudi problemi okrog vplivov na okolje. Glasnost lopatic je, denimo, podnevi in ponoči treba zmanjšati za dva decibela, oddaljenost od hiš je od 500 do 800 metrov, o čemer sicer odločajo lokalne skupnosti s svojimi urbanističnimi načrti. Večja je skrb za zaščito ptičev, netopirjev in zveri, upoštevati je treba tudi načela Nature 2000. Sam pod vetrnicami, ki so sicer vse tišje, doslej nisem videl mrtvih ptičev ali zveri, imam pa z njimi veliko problemov na svojem posestvu.«

Ne na otokih in v Istri

V zvezi z gradnjo je, posebej zaradi razmer v Sloveniji, dobro slišati, kakšni so sicer problemi in prednosti vetrnih elektrarn za lokalno skupnost in bližnji turizem, saj gradnja terja nove velike površine, dostopne prometnice ter postavitev daljnovodov in transformatorskih postaj.

Lopatice vetrnih elektrarn pred montažo na stojala Foto Vlado Podgoršek

»Doslej nismo imeli primerov, da bi civilna družba ogrozila projekt, saj delujemo v skladu s študijo vplivov na okolje, Hrvaška pa se tudi sicer ravna po predpisih evropske komisije o omejevanju CO₂ in skladno s tem predvideva dinamiko gradnje obnovljivih virov. Imamo pa pri nas težave, ker so proizvodna središča električne energije iz obnovljivih virov v obmorskih predelih, njeni koristniki pa v notranjosti, in so zato potrebna dodatna in nova vlaganja v omrežje. Na Hrvaškem ni dovoljena gradnja vetrnih elektrarn na otokih in v Istri, ker pa so v glavnem umeščene na nenaseljena ali manj obljudena območja, nimajo vplivov na turizem. Ker so površine, na katerih so vetrnice, tudi v zasebni lasti, zagotavljamo lastnikom ustrezno nadomestilo, od kilovatne ure proizvedene električne energije pa ima finančne koristi tudi lokalna samouprava. Na območju Senja je, denimo, 20 vetrnih elektrarn, za kar prispevamo na leto okrog 700.000 evrov,« pojasnjuje Zlatko Prpić.

V Sloveniji se zatika

Medtem ko sosedje, denimo Avstrijci in Hrvati, množično gradijo vetrne elektrarne, se v Sloveniji povsod zapleta in zatika. Za zdaj imamo zgolj dve vetrnici (Razdrto in Dolenja vas pri Divači), že v času načrtovanja novih pa med seboj obračunavajo njihovi podporniki in nasprotniki. Za nekatere so to ekološke grdobe, ki onesnažujejo okolje, vanje se bodo zaletavali ptiči (!), moteč je hrup lopatic in še kaj. Res je pri nas zaradi nizkega energijskega potenciala tudi manjša izraba vetra, je pa zato spričo večjih stroškov smotrno projektirati večja vetrna polja. V Sloveniji je v pripravi osem državnih prostorskih načrtov za polja vetrnih elektrarn, že prihodnji mesec naj bi začeli veljati prvi ukrepi za pospešitev izdajanja dovoljenj.