Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite:
Na ministrstvu za okolje in prostor imajo že deset pobud za postavitev vetrnih elektrarn, za katere je potrebno sprejeti državni prostorski načrt. V Dravskih elektrarnah Maribor bodo 24. januarja javno razgrnili projekt treh vetrnic na Ojstrici pri Dravogradu, ki je za zdaj najbliže uresničitvi. V Sloveniji sicer delujeta le dve vetrni elektrarni – ena je pri Razdrtem ob avtocesti, druga pa v Dolenji vasi v občini Divača – kar je za evropske razmere izrazito malo.
»Žal se v Sloveniji z vetrnimi elektrarnami povsod zapleta. Količina proizvedene električne energije z vetrom se tako pri nas na leto meri v 0,0 odstotka, evropsko povprečje pa je 16 odstotkov. Vodilna Danska dosega na ta način celo 46 odstotkov vse proizvedene električne energije,« pravi Primož Kapus, direktor družbe Amicus, ki tu načrtuje projekta vetrnih elektrarn na Zajčici in v Senožeških brdih.
»Vetrnicam v naši občini nasprotujemo, kar smo izpostavili tako s sklepi občinskega sveta kot s pred leti izvedenim posvetovalnim referendumom med krajani. Vladi smo namesto tega predlagali projekta dveh sončnih elektrarn na degradiranih območjih, s katerimi bi zagotovili toliko elektrike, kot je je potrebno za dvakrat toliko prebivalcev, kot jih ima Divača,« pravi divaški podžupan Mario Benkoč.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji