V nadaljevanju preberite:

V Sloveniji ni območja brez tveganja za vetrnice, tako zaradi narave kot zaradi poselitve, zato tudi cilji ostajajo skromni. Do 2030 naj bi postavili vetrnice z močjo 150 megavatov (MW), zato ministrstvo za okolje, podnebje in energijo uvaja vrsto ugodnosti za peščico občin, ki bi želele izkoriščati veter, določilo bo tudi prednostna območja in zanja opravila celovito oceno vplivov na okolje. Vetrnemu parku na Pohorju pa ne kaže najbolje.

Na Mope pravijo, da je tehnični potencial izrabe vetra v Sloveniji 16 teravatnih ur (TWh), kar je več od slovenske porabe elektrike (13 TWh). Vendar je večina tega potenciala nedosegljivega, zlasti zaradi območij Nature 2000, predpisov o gozdovih in poselitve. Slovenija je sicer 19. decembra v Bruslju podpisala Evropsko vetrno listino, ki pod prvo točko predvideva, da bodo države podpisnice zagotovile zadostno, robustno in predvidljivo pot za gradnjo vetrnih elektrarn.