V nadaljevanju preberite:

Pridobitev gradbenega dovoljenja za vetrnice traja pet let, poleg tega je treba za projekte z močjo več kot 10 megavatov (MW) izdelati državni prostorski načrt. V pripravi je devet takih načrtov, Primož Kapus, direktor družbe Amicus in podpredsednik GIZ vetrne energije, pa je dejal, da je v Sloveniji dovolj primernega vetra za nadomestitev polovice Termoelektrarne Šoštanj. Najdlje so pri Senožečah in na Štajerskem.

»Moč vetra smo 15 mesecev merili s tremi stolpi na višini 100 metrov. Veseli smo bili rezultatov, ki so pokazali, da je hitrost vetra v povprečju več kot sedem metrov na sekundo – od tri do pet metrov na sekundo je minimalna hitrost za delovanje vetrnice – in da je burja zelo enakomerna, 85 odstotkov časa piha v isti smeri,« je Kapus povedal o projektih v Senožeških brdih, kjer bi postavili vetrni polji s 150 MW moči. Posamezna vetrnica bi imela moč 6 MW in 30-odstotni izkoristek, kar pomeni od 18 do 20 gigavatnih ur (GWh) na leto.