Svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal opomin tudi za Slovenijo

Ohranjena in rodovitna tla so naravni vir, nujen za pridelavo hrane, industrijskih surovin in pridobivanje energetskih virov. So tudi naravna vrednota, ki bi jo morali varovati kot naravno dediščino, saj so za obstoj in razvoj človeštva nenadomestljiva.

Čeprav zmanjšujejo revščino, povečujejo varnost na področju prehrane in pitne vode ter blažijo posledice podnebnih sprememb, jim velikokrat ne posvečamo dovolj pozornosti. Drugače je danes, ko že 25. zapored praznujemo svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal.

Letošnja obletnica poteka pod sloganom Zgradimo prihodnost s skupnimi močmi, glavni dogodek pa bo potekal v Ankari.
 

Vsako leto izgubimo 24 milijard ton rodovitne prsti

Zgodovina svetovnega dneva boja proti širjenju puščav in degradaciji tal sega v leto 1994, ko je skupščina Združenih narodov v Parizu sprejela tudi konvencijo za boj proti širjenju puščav in degradaciji tal.



Suše, širjenje puščav in degradacija tal so globalni problemi, s katerimi se sooča nešteto ljudi po vsem svetu. Podatki Združenih narodov pravijo, da vsako leto izgubimo 24 milijard ton rodovitne prsti, degradacija tal pa zmanjšuje bruto domači proizvod držav v razvoju za do osem odstotkov na leto.
 

V prihodnjih 25 letih naj bi dosegli nevtralnost na področju degradacije tal

Praznovanje obletnice je tudi priložnost za pregled opravljenega dela držav podpisnic na področju trajnostne rabe tal kot tudi za načrtovanje delovanja v prihodnjega četrt stoletja. Takrat naj bi dosegli nevtralnost na področju degradacije tal. To pomeni, da površina in kakovost tal, ki sta nujni za vzdrževanje ekosistemskih funkcij in storitev ter zagotavljanje prehranske varnosti, ostajata stabilni ali se celo povečujeta.

 

Pri nas vse pogostejše in intenzivnejše kmetijske suše

Ohranitev naravnega vira tal pred fizičnim uničenjem in onesnaževanjem ter ohranitev ravnovesja med tlemi in preostalimi deli ekosistema je danes ena najpomembnejših aktivnosti v slovenskem prostoru. Gospodarjenje s tlemi mora zagotoviti ohranjanje naravnih značilnosti tal in omogočiti ustrezno raven življenja človeka.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) ob tej priložnosti opozarjajo, da se tudi Slovenija sooča z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi kmetijskimi sušami. Kljub škodi, ki jo te povzročajo, pa je upravljanje suše še vedno nezadovoljivo, so ocenili.



Leta 2006 je bil pod okriljem UNCCD in Svetovne meteorološke organizacije kot odziv na vse večjo problematiko suš v našem delu Evrope ustanovljen Center za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi. Sedež centra je na Arsu, kjer ima organizacija UNCCD za območje znotraj Slovenije tudi svojo kontaktno točko. 

Z željo, da da bi povečali odpornost družbe na sušne dogodke in izboljšanja strategije upravljanja suše, Arso prav tako vodi tudi mednarodni projekt Tveganje za sušo v Podonavju – DriDanube.

Glavni cilji projekta so nadgradnja sledenja suše v celotnem Podonavju oziroma povečanje odpornosti družbe na sušo z uporabo najnovejše tehnologije, poenoteno metodologijo za sledenje in napovedovanje suše ter strategijo odzivanja na sušo.