Požarno varnost ogroža pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč

Za vzpostavitev protipožarne infrastrukture, predvsem na Krasu, bo treba poenostaviti pridobivanje soglasij lastnikov zaraščenih zemljišč, so ob včerajšnjem ogledu pogorišča na pobočju Trstelja nad vasjo Škrbina v občini Komen dejali pristojna ministrica Mateja Čalušić, predstavniki zavoda za gozdove (ZGS) in občine Komen. Na Trstelju je sicer včeraj zjutraj znova zagorelo, a so ogenj hitro pogasili.

Po prvih ocenah je požar na Trstelju prejšnji teden zajel okoli 150 hektarjev pretežno odraslega borovega gozda, a je ZGS ob koncu tedna po terenskem ogledu oceno popravil navzdol na okoli 90 hektarov, je povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na ZGS Aleš Poljanec. Med gašenjem so interventno posekali 60 hektarov manj kakovostnega gozda in grmičevja, je dodala vodja sežanske krajevne enote ZGS Branka Gasparič.

Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušić so včeraj govorili predvsem o tem, kako lahko država pomaga lokalnim skupnostim, da bodo lažje prišle do javnega denarja in pripravile sanacijski načrt. Kot je dejala, so jo sogovorniki opozorili na pomen vzpostavitve infrastrukture na državni ravni. V ta namen bo treba izboljšati postopke javnih razpisov. Velika birokratska ovira je predvsem pridobivanje pooblastil lastnikov zasebnih zemljišč, je povzela.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Priznala pa je, da za zdaj »razen tega, da vemo, da so določene zakonske spremembe potrebne, nimamo mehanizmov« za odstranitev teh ovir. Obljubila pa je, da bo država zagotovila finančna sredstva in podporo za obnovo gozdov. Trenutno sredstva za sofinanciranje izvedbe sanacijskih ukrepov iz več različnih virov znašajo 16,6 milijona evrov.

Požari na Krasu pogostejši zaradi zaraščanja

Na Krasu so požari vse pogostejši predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Za preprečitev tega oziroma za vzdrževanje prometnih poti država z razpisom ponuja nepovratna sredstva, vendar mehanizem ni dovolj učinkovit, je ocenila Gasparič. Po njenih besedah imajo v šestih kraških občinah 270 kilometrov poti, namenjenih intervencijskim vozilom, a niso vse prevozne.

Občina Komen je na razpisu pridobila 300.000 evrov, veliko večino denarja pa je porabila za ureditev hidrantov, saj protipožarnih poti niso mogli urejati, ker niso dobili soglasij, je povedal župan Uroš Modic. Sečnja je po njegovih besedah le kratkoročna rešitev, edina dolgoročna rešitev sta kmetijstvo in živinoreja, a zanju ni zanimanja.

Dodatna težava je, da lastništvo zemljišč pogosto ni znano. Ponekod niso zaključeni postopki dedovanja, posebej na Primorskem pa je veliko gozdov tudi v lasti agrarnih skupnosti. Nekatere od njih še niso izpeljale registracijskih postopkov in zato ne morejo odločati o soglasjih. Tudi na pobočju Trstelja so med lastniki tri agrarne skupnosti. Čalušić je ob tem omenila novo strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, po kateri zakupnik, ki želi najeti zemljišče v določenem obsegu, dobi tudi zaraščen del, na katerem mora vzpostaviti predvideno rabo.

ZGS je ob požaru na Trstelju koordiniral čiščenje protipožarnih prometnic oziroma zagotavljanje dostopa gasilskih vozil. Zdaj mora sestaviti poročilo o intervenciji, nato oceno neposredne škode, zatem pa še načrt sanacije, je povedal Poljanec. Kot je poročal Radio Robin, je včeraj nekaj po 8. uri zjutraj na Trstelju ponovno zagorelo, a so požar hitro pogasili.