Nujnost, ki jo je pokazala pandemija, je manjkala v politikah

»Ni bilo boljšega trenutka, da se Evropa poslovi od materialnega imperializma in krene na novo pot, ki jo je začrtala v zelenem dogovoru,« je poudaril Janez Potočnik kot prvi predavatelj v peti izvedbi Tedna Kemijskega inštituta. Covid-19 je dodal zavedanje o nujnosti, ki je prej tako manjkalo v podnebnih načrtih in uvajanju krožnega gospodarstva.

Potočnik je dejal, da bo leta 2050 na Zemlji 9,7 milijarde ljudi, kar bo povečalo pritisk na naravne vire. Tudi v krizi pa se je pokazalo, da neenakost narašča, 22 najbogatejših moških ima več premoženja kot 326 milijonov žensk v Afriki. Zaradi dejavnosti ljudi je zgolj v 40 letih izumrlo 60 odstotkov življenja, masa sesalcev se je zmanjšala za 82 odstotkov. Na minuto ljudje kupimo milijon plastenk, od tega jih le devet odstotkov recikliramo in 12 odstotkov sežgemo.

BDP raste na račun narave

Ob vsem tem se je produkcijski kapital oziroma BDP podvojil, človeški kapital je malo zrasel, naravni kapital pa se je zmanjšal za 40 odstotkov. Produkcijski kapital je torej rasel na račun naravnega kapitala, kar ne more trajati v nedogled. Produkcijski kapital je precenjen, človeški podcenjen, naravni pa večinoma ni cenjen, pojasni Potočnik in opozarja, da stroški že nastajajo, a jih ne zaračunavamo. Tako dobičke privatiziramo, škodo pa socializiramo. Kot primer take škode je Potočnik navedel Kitajsko, ki je pred dvema letoma zaprla tovarne v Pekingu in okolici. Tega ni naredila, ker te tovarne ne bi prinašale dobička, temveč zato, da bi ljudje lahko dihali.



Svetovna poraba kovin se je v 50 letih podvojila. Učinkovitost v ravnanju z njimi pa se ni nič izboljšala, od leta 2000 celo malo upada. Razlog je precej preprost, kovinska industrija se je preselila iz Evrope in ZDA v Malezijo, Indonezijo in druge države.

Storitev zaščite namesto pesticidov

Srednje razvite države porabljajo več materialov kot razvite, saj gradijo mesta. Drugače pa je s hrano, razvite države je porabijo bistveno več. Ob tem 90 odstotkov biotske raznovrstnosti ogrožajo težave z vodo. Tudi kmetijstvo bi bilo tako treba posodobiti. Uporabljamo veliko preveč pesticidov, kar se da zmanjšati z digitalizacijo. Še bolj učinkovita rešitev pa bi bila, da proizvajalci pesticidov ne bi smeli več prodajati pesticidov temveč storitev zaščite pridelkov na, denimo, hektarju polja.



Potočnik opozarja, da bo treba spremeniti ves sistem. Kot poudarja, ima skupnost lahko veliko čiste energije, a če prideluje hrano na star način, to ni prava sprememba, delati je treba na vseh stebrih, tleh, vodi, energiji in materialih. Avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje je v uporabi pet odstotkov časa, v njem se vozi v povprečju 1,5 osebe. A kdor verjame, da bo bolje, če bomo vse avtomobile zamenjali z električnimi, se moti. Souporaba avtomobilov in javni prevoz znižata emisije za 70 odstotkov. Povečati je treba uporabo stvari, ki jih imamo.

Čas za spremembe

»Prehod v trajnostno gospodarstvo je neizogiben. Ne bo pomagalo, če bomo hitreje hodili v napačno smer,« pravi Potočnik, ki meni, da svet po koronakrizi ne bo zelo drugačen, ga bomo pa veliko bolje razumeli. Evropa je zelo ranljiva, ker nima dovolj materialov, zato je evropski zeleni načrt najprepričljivejša rešitev. Krožno gospodarstvo pa je odgovor na težnje po omejitvi učinkov globalizacije.



Potočnik je sicer omenil, da sodeluje z nemško vlado, ki bo ob Sloveniji in Portugalski predsedovala svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Slovenske pripravljenosti ni želel komentirati, vendar se mu zdi, da je naša država močnejša v strategijah kot izvedbi. Ima pa veliko priložnost, da predstavi krožno gospodarstvo vsej Evropi, trenutek je pravi.