Neodvisnost, trdna naložba in nižji računi so prednosti, ki prepričajo mnoge, a ne gre povsod, saj je omrežje prešibko.
Galerija
Fotovoltaika je najbolj »vroče« področje samopreskrbnih elektrarn. Fotografija je iz proizvodnje solarnih panelov v podjetju Bisol Group. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nadaljevanju preberite:
Slovenija že do lani ni izpolnila cilja za delež obnovljivih virov v končni porabi energije, ki je bil določen pri 25 odstotkih, da bi celotna Evropska unija dosegla 20-odstotni delež. Težava je, da se v energetiki razmerja skoraj niso spremenila, poraba nafte v prometu pa še naprej raste kljub lanskemu padcu.
Za vetrnice so našli nekaj primernih lokacij, vendar se projekti, prijavljeni in izbrani na avkcijah, že dolgo ne premaknejo z mrtve točke. Z dovoljenji za nove hidroelektrarne pa se zelo zapleta. Velik razcvet so tako doživele sončne elektrarne, na leto jih postavijo več tisoč. Prva težava je statistična, sončne elektrarne so majhne proizvajalke elektrike in le zelo počasi povečujejo delež obnovljivih virov. Kljub temu so težava za elektrodistributerje, ki se pritožujejo, da največje sončne elektrarne postavljajo na podeželju, kjer so omrežja najšibkejša. Pogosto je zato treba prenoviti transformatorske postaje, včasih pa postaviti tudi nov daljnovod. Tem mnogi nasprotujejo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji