Na naši obali spet največ ogorkov cigaret

»Kljub izredno slabemu vremenu je od skoraj 200 prijavljenih na akcijo prišlo in čistilo kar 55 prostovoljcev,« sporočajo organizatorji. Najmlajši udeleženec akcije je imel 16 mesecev, otroci so čistili še v Izoli. »V vetru in dežju nam je uspelo počistiti del Izole, Kopra in Fiese. V Fiesi, okoli jezer, je čistila mednarodna ekipa prostovoljcev iz Parka Istra,« še dodajajo. Med najbolj pogostimi odpadki so bili na prvem mestu spet cigaretni ogorki.

Teh so skupine, ki so lahko vpisovale številčnost odpadkov, skupno pobrale 3335 kosov. Cigaretni ogorki so predstavljali 84 odstotkov vseh najdenih odpadkov. Skupno je 55 prostovoljcev pobralo 3963 kosov odpadkov.

Po čistilni akciji so srečanje nadaljevali pod streho, v HEKI - v laboratoriju, ki temelji na konceptu družbene znanosti. Pod mikroskopom so si ogledali mikroplastiko. Vzorce je predstavil Tine Bizjak z Inštituta za vode, poleg zavoda TRI-NITI soorganizatorja akcije. Doktorica biologije, Mateja Grego, raziskovalka na Morski biološki postaji Piran z Nacionalnega inštituta za biologijo je prikazala način vzorčenja mikroplastike v vodnih okoljih in sedimentih. V projektu Pirati plastike - Dajmo, Evropa! so ugotovili, da je najpogostejši odpadek na rečnih brežinah ravno plastika, ter da je več kot polovica pregledanih slovenskih vodotokov onesnaženih z mikroplastiko.

Cigaretni ogorki so najpogostejši plastični odpadki. FOTO: Aleš Rosa

Podjetnik in inovator Hakim El Khiar (Master of Science in Technology Development) je predstavil inovacijo, filtrirno napravo, ki z membransko tehnologijo omogoča predelavo odpadnih voda do faze ponovne uporabe vode v industrijskem procesu. Kot je povedal, v rekah konča veliko plastičnih vlaken iz naših pralnih strojev, kar 36 odstotkov mikroplastike v rekah predstavljajo ta vlakna, ki jih čistilne naprave ne zadržijo. Če bi nameščali filtre na pralne stroje, bi dotok mikroplastike v reke in morja ustavili v 20 letih, zato bi bilo bolje filtrirne naprave namestiti na čistilne naprave in tudi ladje.

Okrogla miza z dr. Jernejo Jug Jerše, Hakimom El Khirajem, Martinom Strelom in Andrejo Palatinus. FOTO: Aleš Rosa

Andreja Palatinus, nacionalna koordinatorica projekta Čista obala na ravni International Coastal Cleanup in podjetnica, je na okrogli mizi, ki je sledila, poudarila, da je bila Slovenija prva država ob Jadranskem morju, ki je pričela z analizo odpadkov v morju. Čista obala pa je bila prvi projekt, s pomočjo katerega so prostovoljci pričeli zbirati podatke o morskih odpadkih v slovenskem morju.

Vreme čiščenju ni bilo najbolj naklonjeno. FOTO: Aleš Rosa

Od leta 2008 je v čistilni akciji Čista obala sodelovalo 1.428 posameznikov, ki so v tem času pobrali in kategorizirali skupno več kot 185.000 odpadkov, ali več kot tri tone smeti. Število odpadkov, ki jih v povprečju zberejo prostovoljci, se vrti okrog 160 odpadkov na 100 metrov obale. To so večinoma plastični odpadki, in sicer je največ odpadkov iz plastike za enkratno uporabo.

Špela Grohar iz zavoda TRI-NITI in dr. Jerneja Jug Jerše, predstavnica Evropske komisije v Sloveniji. FOTO: Aleš Rosa

Podatke o vrstah, številu in teži odpadkov zbirajo prilagojeno po evropskem seznamu odpadkov. Nato jih posredujejo organizaciji International Coastal Cleanup v ZDA, ki izda letno poročilo o stanju morskih odpadkov v svetu. Število raziskav, projektov in podjetniških idej za analizo, preprečevanje in čiščenje morskih odpadkov je v zadnjih desetih letih izjemno naraslo.

Kljub vremenu zadovoljne ekipe. FOTO: Aleš Rosa

Dr. Uroš Novak, raziskovalec z Nacionalnega inštituta za kemijo, vodi skupino Znanstveniki proti plastiki, ki s svojimi metodami dela razvija in raziskuje materiale, ki bi v prihodnosti lahko zamenjali plastiko na področju prehrane, kozmetike, mode in še kje. SUPer GOSTINEC je pobuda, katere avtorji so Andreja Palatinus, Zavod TRI-NITI in KP Strunjan. Gostincem, ki se odločijo za korak v smer poslovanja brez plastike za enkratno uporabo, pomagajo pri doseganju tega cilja in jih nagradijo z znakom, ki izkazuje predanost gostinca varovanju morskega okolja. Do sedaj se je v sistem vključilo 11 gostincev z obale in iz Ljubljane.

Načine spremljanja stanja morskih odpadkov in mikroplastike razvijajo tako inštituti, kot tudi posamezniki. Miha Vivoda, iz društva Naredi Nekaj za Naravo, se posveča čiščenju morja s pomočjo rekreacije na vodi. S supanjem pobere ogromne količine plavajočih odpadkov, sam pa opaža, da se je treba posvetiti tistim manjšim odpadkom, ki jih na prvi pogled niti ne opazimo. Skupaj z Matejo Grego se bosta v sklopu projekta Pirati Plastike lotila sistema vzorčenja najmanjših odpadkov s pomočjo prostovoljcev, ki trenutno prek šol sodelujejo v sistemu vzorčenja odpadkov in mikroplastike v slovenskih rekah.

Mateja Grego. FOTO: Aleš Rosa

Inovativnosti na področju vzorčenja v Sloveniji ne manjka. Tudi Hakim El Khiar s svojimi izumi in iznajdljivostjo orje ledino na področju vzorčenja in detekcije mikroplastike v vodah in v drugih medijih. Razvil je sistem za detekcijo mikroplastike (MDS) v vodi, ki zelo poenostavi detekcijo in analitiko mikroplastike, saj že na terenu in le v nekaj minutah ugotovi, če je v vodi prisotna mikroplastika. Naprava izolira indikatorska vlakna na posebnem disku. Vgrajen mikroskop in IR kamera naredita sliko iz katere je razvidno, če so vlakna ali fragmenti plastike v vodi. Naprava pošlje fotografije po spletu v laboratorij in v trenutku monitoringa označi lokacijo preko vgrajenega GPS.

Plastika prihaja na obale in v morje v različnih oblikah. FOTO: Teja Blatnik

Ko pa so odpadki enkrat že v okolju, ne preostane drugega, kot da jih poberemo. In način ravnanja z zbranimi odpadki še zdaleč ni konec zgodbe. Je lahko začetek novega življenja. Na tem področju deluje Lučka Berlot, ki skupaj z razvijalko Agi Göb z Madžarske razvija nove izdelke, v katere vgradi koščke plastike iz Sredozemskega morja. Pod okriljem blagovne znamke MOSEANIC sta podjetnici pripravili zelo privlačne in uporabne predmete za domačo rabo.

Ob primernih mestih za počitek je tudi največ odpadkov. FOTO: Teja Blatnik

Velik izziv na področju izdelave novih izdelkov pa vsekakor predstavlja način zbiranja zadostnih količin primernih morskih odpadkov. V to področje je letos zagrizla Andreja Palatinus, samostojna podjetnica, ki pod okriljem Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja razvija poslovno idejo zbiranja in ponovne uporabe že zbranih morskih odpadkov na področju Jadranskega morja.

Prostovoljcev, ki se trudijo za boljši svet, niti slabo vreme ne ustavi. FOTO: Teja Blatnik

Martin Strel, ultramaratonski plavalec in petkratni Guinessov rekorder, v prihodnjem letu načrtuje globalni podvig, s katerim želi svet opozoriti na pomen čistosti morja in nevarnosti mikroplastike v svetovnih morjih. Projekt WORLD SWIM – plavanje okrog sveta, s sloganom »plavati za okolje, prijateljstvo, mir in čiste vode«, bo združil ves svet pri bitki z onesnaženostjo. Del njegove odprave je tudi Hakim El Khiar, ki vodi znanstveno-raziskovalni del za oceno mikroplastike (detekcija in lociranje mikroplastike) v oceanih.