Na brežine Save so se spet vrnile male breguljke

Lanske poplave so tako rekoč čez noč »zradirale« največjo kolonijo breguljk, najmanjše vrste lastovk v Sloveniji. Kolonija je štela kar 1300 parov. Da bi ponovno gnezdile ob Savi v Sneberjah, je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v okviru projekta Boj za obstanek spomladi uredilo peščene brežine za gnezdenje naše najmanjše vrste lastovk.

Spomladi, še preden so se breguljke vrnile iz prezimovališč, so si v Doppsu, kot so pojasnili v sporočilu za javnost, ogledali stanje brežin ob Savi v Sneberjah in zlahka ugotovili, da je območje izgubilo potencial za rekordne številke, kakršne so bile lani. Tudi letos so jim morali urediti navpične peščene stene za gnezdenje, v upanju, da jih prepoznajo kot primerne za gnezditev in se k nam vrnejo v čim večjem številu. Po končani ureditvi so lahko le še čakali, ali bo njihov trud poplačan.

Navpična peščena stena za gnezditev breguljk FOTO: Matej Gamser

Med gnezdilno sezono so budno spremljali, koliko breguljk se je vrnilo. Že prvi obisk kolonije v maju je prinesel velik žarek upanja, saj so jih nad Savo v bližini urejene peščene stene opazili veliko. Nekatere so že začele kopati gnezdilne rove. Teh so ob prvem obisku našteli 250.

»Monitoring kolonije smo izvedli še nekajkrat in vselej je število gnezdilnih rovov raslo, dokler se ni ustavilo pri 600. Družbo so jim delali posamezni, a toliko bolj barviti čebelarji. Naravovarstvena akcija je torej znova uspela nad vsemi pričakovanji,« so zapisali.

Čebelar FOTO: Alen Ploj

Stanovanjska kriza

Kot kaže, so tovrstne naravovarstvene akcije za breguljke ključne. Navpične peščene brežine, četudi nastanejo s pomočjo človeka, takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje, kar jih v društvu niti ne preseneča, saj se vrsta sooča s hudo »stanovanjsko krizo«. V naravnem rečnem koritu vodna sila sama dolgoročno poskrbi za obilje primernih gnezdišč – strmih peščenih brežin.

Zaradi regulacije pa naše reke izgubljajo naravno rečno dinamiko, nove navpične brežine le redko nastanejo in breguljke postajajo vse bolj ogrožene. »Tako rekoč vse znane kolonije breguljk ob rekah v Sloveniji so postale popolnoma odvisne od vsakoletnih izvajanj naravovarstvenih akcij članov Doppsa. Vsakršna podpora in posluh pri izvajanju tovrstnih akcij sta dobrodošla, sicer bodo breguljke na naših rekah izumrle,« so dodali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic.