Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk, izgube tudi pri divjadi

V poplavah, ki že drugič v tem mesecu grozijo številnim območjem v Sloveniji, ne trpijo le ljudje, ampak tudi živali, so opozorili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Sava je tako pri Sneberjah med drugim odnesla novo gnezdilno steno kolonije breguljk. Ta vrsta ptic, znana pod imenom peščena lastovka, živi predvsem ob velikih rekah v nižinskih predelih vzhodne Slovenije.

Breguljke so, kot so poudarili pri Doppsu, od vseh lastovk najbolj vezane na vodo. »Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Te pa je mogoče najti le ob rekah oziroma na tistih predelih, kamor človek (še) ni posegal z namenom 'izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok',« so zapisali. Njihovi prostovoljci tako vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, »simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek«, pri nas izumrle.

V Sneberjah jim je s podporo MOL uspelo vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas: z lanskih 15 se je letošnje poletje številka povzpela na kar 1300 parov, kar je po ocenah Doppsa približno polovica vse slovenske populacije, tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli, potem pa je prišla povodenj in uničila vsa druga legla. »Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala,« so poudarili na Doppsu. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, tako večinoma ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. 

Breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. FOTO: Alen Ploj

Čeprav je malo verjetno, da se bo rekordno leto ponovilo, pri društvu niso povsem črnogledi. »Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk,« so ocenili.

Vsekakor pa ima ta živalska zgodba tudi nauk: »»Do vodotokov imejmo zdravo strahospoštovanje. Prepustimo reki njen prostor, ne silimo vanj  za vsako ceno, ki jo ponudi občinski funkcionar, in pri urejanju vodotokov ali poplavnih predelov ne pozabimo, da ljudje še zdaleč nismo edine živali tam,« je poudaril Matej Gamser, varstveni ornitolog pri Doppsu.

Izgube srnjadi in male divjadi zlasti v Pomurju

Poplave so prizadele tudi divjad. Kot so povedali pri Lovski zvezi Slovenije, v loviščih za zdaj težko ocenijo, koliko je izgub po uničujočih poplavah, saj jih lovski čuvaji še evidentirajo, predvidevajo pa, da je veliko divjadi odnesla voda. Izgube bodo sicer lahko ovrednotili šele jeseni, ko bodo ocenjevali stalež divjadi. »Zagotovo bo treba ustrezno zmanjšati odstrel. V pomurskem lovskem upravljavskem območju  prve ocene kažejo, da so znotraj poplavnih nasipov izgube srnjadi in male divjadi zelo velike.«

V nekaterih lovskih družinah (Apače, Gornja Radgona in Radenci) so že zaznali tudi povečan pogin divjadi.

V Lovski družini Ljubno so, kot je povedal predsednik Jure Atelšek, opazili nekaj posameznih kadavrov srnjadi, sistematičnih pregledov terena pa še niso opravljali. Nekateri predeli so tudi še nedostopni.