Mikroplastika tudi v neokrnjenih Pirenejih

Ekipe z univerz v Strathclydu in Toulousu so pet mesecev preučevale vrhove Pirenejev na meji med Francijo in Španijo. Ugotovitve niso dobre. Ugotavljajo namreč, da na vsak kvadratni meter preučevanega območja pade 365 izjemno majhnih delcev ali vlaken plastike. Vzorce so pobirali na jugozahodu Francije, okoli šest kilometrov stran od najbližjega kraja, prvo večje mesto - Toulouse - je od tam oddaljeno 120 kilometrov.

Kako daleč lahko delci plastike ali vlakna, ki jih ne moremo videti s prostim očesom, potujejo po zraku, ni znano, raziskovalci ocenjujejo, da gre za vsaj 100 kilometrov, preden padejo na tla, navajajo v študiji, objavljeni v reviji Nature Geoscience. »Neverjetno je in zelo zaskrbljujoče, da smo v Pirenejih našli tako veliko teh delcev,« je poudaril Steve Allen z omenjene škotske univerze.

Če bi to prevedli na celotno Francijo, bi to pomenilo, da državo letno prekrije okoli 2000 ton mikroplastike. Delci, manjši od pet milimetrov, lahko potujejo s pomočjo vetra, kar pomeni, da verjetno teh delcev ne vdihavajo le ljudje v večjih mestih, ampak tudi precej dlje od njih, je še dodal. »Plastični odpadki so globalni problem in ključni okoljski izziv, ki se ga moramo lotiti.«

Znanstveniki še niso raziskali vseh učinkov mikroplastike, a nekatere študije so že pokazale, da lahko vodijo v spremenjene prehranjevalne in razmnoževalne navade posameznih vrst. Mikroplastiko so našli tudi v morskih živalih, na odročnih predelih Antarktike, na najgloblji točki planeta, nenazadnje pa tudi v pitni vodi.