V nadaljevanju preberite: 

Ste vedeli, da si navadna krastača pri požiranju ulovljenega plena pomaga tudi z očmi? Ko se zaprejo, se skozi odprtine v lobanji pomaknejo navzdol in pomagajo potisniti hrano po grlu. Da njen strup, ki ga izloča, kadar se počuti ogroženo, za človeka ni nevaren, in da na mestu, kjer te polula, ne zrastejo bradavice, saj izloči zgolj vodo, ki jo za sušne čase shranjuje v kloaki. Te in še več zanimivosti o žabah in drugih dvoživkah izveste, če se udeležite ene od akcij prenašanja dvoživk čez cesto, ki potekajo med njihovo spomladansko selitvijo s prezimovališč na mrestišča.

V bližnji prihodnosti pa preživetje dvoživk ne bo več odvisno le od prizadevnosti prostovoljcev. Direkcija za infrastrukturo bo v evropskem projektu Life Amphicon uredila podhode in postavila trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih v treh krajinskih parkih, Radensko polje, Ljubljansko barje in Kozjanski park, ki se uvrščajo med najbolj kritične odseke z vidika povoza dvoživk pri nas.