Mokrišča so ključ do vode, a jih tudi pri nas izgubljamo

Ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč, ki ga zaznamujemo v okviru ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena soodvisnost vode in življenja, ki sta dva ključna dejavnika za ohranjanje in obnovo mokrišč. Letos od sprejetja ramsarske konvencije o mokriščih mineva že 50 let.

Poraba vode in spreminjanje mokrišč za človekove potrebe (v njive, industrijske cone, športna igrišča in tako naprej) ter vedno izrazitejše posledice podnebnih sprememb (neurja, poplave, plazovi, suše) so samo nekateri dejavniki, ki prispevajo k izgubi mokrišč. Človek je v zadnjih 300 letih uničil skoraj 90 odstotkov mokrišč po svetu. »Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter številne funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri čiščenju vode, bogatenju podtalnice in zagotavljanju pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (Mop).



Te trende se trudijo spremeniti. V programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje med 2015 in 2020 je bilo 22 projektov določenih kot prednostnih za sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike in iz sredstev programa Life. »Velik del ciljnih vrst in habitatnih tipov v teh projektih je življenjsko odvisnih od dobrega stanja mokrišč. Na podlagi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje med 2014 in 2020 je odobrenih in v izvajanju deset projektov Natura 2000 v skupni vrednosti 35 milijonov evrov, od tega iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj 28 milijonov evrov. Vsi projekti povezujejo partnerje iz različnih resorjev, za celostno doseganje postavljenih ciljev Nature 2000. V večini teh projektov obnavljajo mokrišča, zaradi ohranjanja vrst in habitatov, ponekod pa tudi z namenom doseganja dobrega stanja voda, kot, denimo, pri obnovi mrtvic ob Muri ali projektu VIPava s spodbujanjem učinkovite rabe naravnih virov.



Mop sodeluje tudi v čezmejnih projektih, namenjenih varstvu, obnovi in ozaveščanju o pomenu strokovne in širše javnosti o pomenu mokrišč in upravljanju z njimi. Kot primer je projekt goMURra, ki je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja in skupnih dejavnosti vzdolž obmejne Mure v okviru stalne avstrijsko-slovenske komisije za Muro in si prizadeva za pripravo predloga strateških izhodišč in ukrepov za prihodnje upravljanje odseka obmejne Mure v obliki načrta upravljanja »Mejna Mura 2030«.


 
Le en odstotek sladkovodnih zalog lahko uporabimo in le 0,3 odstotka jih je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo mokrišča, ki prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode ter izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala. Vsak hektar mokrišča vpije skoraj 1,7 milijona litrov poplavne vode.



Slovenija je bogata z vodo in številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Slovenija ima več kot 40.000 kilometrov rek in potokov, skoraj 26 kvadratnih kilometrov jezer, bajerjev in mrtvic, 30 kvadratnih kilometrov presihajočih jezer ter več kot 37 odstotkov ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000). »Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo vodne zaloge ter njihovo bogato biotsko raznovrstnost in to velja tudi za slovenska mokrišča. Vzroki so podobni kot drugod po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti,« priznavajo na Mop.


 

50 let Unescovega programa Človek in biosfera

 
Letos zaznamujemo tudi 50 let Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB), ki s sprejetim programom in mrežo biosfernih območij v 129 državah po vsem svetu prispeva k trajnostni rabi in ohranjanju mokrišč. »V Sloveniji imamo štiri biosferna območja (Julijske Alpe, Kras in porečje reke Reke, Kozjansko in  Obsotelje, reka Mura), ki z vključevanjem lokalnih skupnosti prispevajo k trajnostni rabi in upravljanju vodnih virov in mokrišč. Prvo petdržavno biosferno območje bo potekalo od Avstrije prek Slovenije, Madžarske in Hrvaške do Srbije, kjer bo vključevalo mokrišča in njihove funkcije s skupnim upravljanjem vsestranskega območja. Že zdaj poteka več čezmejnih projektov, med katerimi LifeLine MDD povezuje partnerje v petih državah,« še poudarjajo na Mop.

Nehati bo treba graditi jezove

»Zaradi velike pomembnosti mokrišč in njihove ranljivosti imajo mokrišča mednarodnega pomena status ramsarske lokalitete, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. V Sloveniji imajo status mednarodno pomembnih mokrišč Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Tudi številna druga mokrišča imajo naravovarstveni status, še vedno pa jih odločno preveč (predvsem majhnih mokrišč) zasujemo, pregnojimo, pozidamo ali kako drugače uničimo zaradi človekovih dejavnosti,« pa opozarjajo na zavodu za varstvo narave.


 
Dodajajo, da bomo imeli dovolj vode za naravo in ljudi, ko bomo prenehali uničevati mokrišča, prenehali zajezovati vodonosnike, prenehali onesnaževati sladkovodne vire in poskrbeli za njihovo čiščenje, ko bomo trajnostno uporabljali mokrišča in vključevali upravljanje voda in mokrišč v razvojne načrte območij.