
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ekstremni vremenski pojavi, ki jih vse bolj čutimo na svoji koži, so morda najbolj neposreden dokaz, da se bo moral človek na posledice podnebnih sprememb – če že ni ukrepal, da bi jih omilil – vsaj prilagoditi. Kako bomo živeli v prihodnosti; kako se bomo prehranjevali, kako gradili in prilagajali mesta, kako dopustovali in potovali? Odgovori sogovornikov imajo pomembno stičišče: pri vseh človekovih dejavnosti in načrtovanju razvoja mora biti v izhodišču ekologija. »Okolje je meja, ki je v gospodarskem razvoju ne smemo več prestopiti,« opozarja Andrej A. Lukšič s fakultete za družbene vede.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji