Lani smo imeli dovolj obnovljivih virov, ne bo treba plačevati drugim

Sloveniji za lani ne bo treba plačevati statističnega prenosa manjkajočega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije drugim državam. Dosegla je namreč 25,3 odsoten delež OVE. To pa ne sme uspavati, pravi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, zato so že od včeraj mogoče prijave na razpis nove sheme samooskrbe, v katerem je na voljo 30 milijonov evrov za individualno samooskrbo in pet milijonov evrov za skupnostno samooskrbo.

Fizične osebe lahko dobijo 675 evrov na kilovat (kW) nazivne moči sončne elektrarne, če dodajo še hranilnik energije. Brez njega lahko dobijo 250 evrov na kW. Za kW moči skupnostne sončne elektrarne s hranilniki je predvidenih 725 evrov podpore, brez hranilnika pa 300 evrov. »Prostora za rast je še zelo veliko,« pravi Kumer in dodaja, da je nova samooskrba konkurenčna prejšnji, ko je bilo v uporabi še neto merjenje.

Državna sekretarka Tina Seršen je dodala, da spodbuda pokrije približno četrtino stroškov, poleg tega investitorjem v sončne elektrarne ne bo treba plačevati prispevkov za obnovljive vire in učinkovito rabo. Povedala je, da imamo v Sloveniji 51.000 samooskrbnih sončnih elektrarn, konec preteklega leta pa se je nakopičilo še 22.000 novih vlog. Te bodo obravnavali do julija. Tina Seršen je opozorila, da je odobrenih 70 odstotkov vlog, kar ni tako slabo, kot skušajo prikazati nekateri. Težava pa je, da več kot polovica investitorjev z že odobrenimi vlogami še ne gradi. Ponudnikov in izvajalcev montaže je dovolj.

Najprej zelo visoke subvencije za sončne elektrarne občin

Na višji delež obnovljivih virov nedelovanje Teša in Neka ni vplivalo, večji vpliv je imela visoka proizvodnja hidroelektrarn, ki imajo pri nas še vedno daleč največji delež OVE. Kumer je dejal, da smo tudi početverili nazivno moč sončnih elektrarn, ki imajo zdaj osemodstoten delež med energetskimi viri. V prihodnje se bo ta delež povišal tudi z nekaterimi večjimi sončnimi elektrarnami, ob hidroelektrarnah Zalotičje in Formin ter na Družmirskemiu jezeru.

Promet ima največji vpliv

Najbolj je na visoko plačilo za prenos deleža OVE leta 2022 vplival promet. Zaradi nizkih cen goriv so pri nas točili vsi prevozniki in tudi prebivalci obmejnih območij sosednjih držav. Gre namreč za končno porabo energije, kjer ima elektrika ob naftnih derivatih, lesni biomasi in plinu le četrtinski delež.

Zanimanje občin za vetrne elektrarne je veliko, spodbude so tudi zelo visoke.  FOTO: Jure Eržen/Delo

»Pri vetrnicah je Slovenija še zelo na začetku,« pravi minister. Do konca leta si želi potrditev dveh ali treh parkov, najbolje pa za zdaj kaže trem vetrnicam na Ojstrici, tik ob meji z Avstrijo, kjer imajo velik park vetrnic. Investitor je DEM, naložbe domačih družb pa si želijo tudi na ministrstvu. Slovenija ima tudi proizvajalca mali vetrnic za na strehe, z močjo polovice ali tretjine običajne sončne elektrarne.

Na razpis z bogatimi spodbudami za občine je po drugi strani prišlo kar 14 prijav. Kumer predvideva, da bodo porabili vseh 20 milijonov evrov, rezultati pa bodo znani v začetku septembra. Po tem razpisu subvencije pokrijejo kar 49 odsototkov stroškov.

Nenavadna pomoč za nepriljubljene vetrnice

V prihodnje je v načrtu tu nadgradnja hidroelektrarne Formin, hidroelektrarna Mokrice pa gre v nov postopek.

Na ministrstvu spodbujajo tudi les, zlasti v projektih soproizvodnje toplote in elektrike. To je drugi najbolj uspešen razpis, za sončnimi elektrarnami.  Razpis za geotermalno vrtino, ki bo omogočila postavitev geotermalne elektrarne, so napovedali za drugo polovico leta.

Promet hitro vpliva na delež obnovljivih virov v končni rabi energije. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Treba bo v Naturo 2000

Na sestanku pri Eurelectricu je Tina Seršen predstavljala državo, ki ima največji delež območij Nature 2000 in nobene elektrarne na teh območjih. Proizvajalci elektrike so se strinjali, da potrebujejo enotne strandarde odločanja v upravnih postopkih. »Natura 2000 ne pomeni, da ne smeš umeščati OVE,« poudarja Tina Seršen in dodaja, da druge države uspešno umeščajo OVE v območja Nature 2000. »Če umikamo vetrnice od bivališč, jih moramo postaviti v območje Nature 2000. Vetrnice so nevarne za orla, ne pa za hrošča ali zavarovano rastlino,« pravi državna sekretarka in dodaja, da te vrste bolj ogrožajo podnebne spremembe.