Kmetijska zemljišča je treba zaščititi kot kritično infrastrukturo

Krepitev odpornosti glede prehranske varnosti v mirnem času pomeni zagotoviti več lokalne hrane v javnih zavodih, v kriznih razmerah pa zagotoviti dvojno rabo kmetijskih zemljišč, s katero bomo zagotovili hrano za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, to so bolnišnice in vojska, je na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Kmetijska zemljišča je treba zaščititi kot kritično infrastrukturo, saj so ključna za pridelavo hrane in samopreskrbo, zlasti v izrednih razmerah. Prvi korak je zaščita trajno varovanih kmetijskih zemljišč, je dejala Čalušićeva.

Slovenija je z 2500 kvadratnimi metri kmetijskih površin na prebivalca – kar je pol toliko, kolikor povprečni Evropejec potrebuje za pridelavo hrane za lastne potrebe – in 859 kvadratnimi metri njivskih površin na repu EU. Novela zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva trajno zaščito okoli 30.000 hektarov državnih zemljišč, ureditev namakalnih sistemov na njih in sčasoma tudi usmerjanje, kaj naj se na njih prideluje.

Najboljša kmetijska zemljišča je treba čim prej zaščititi

Poleg zaščite kmetijskih zemljišč so za povečanje prehranske varnosti pomembni spodbujanje lokalne pridelave hrane, vlaganje v infrastrukturo za pridelavo hrane, kot so namakalni sistemi in skladišča, ter vlaganje v sodobne tehnologije in inovacije v kmetijstvu, ki lahko povečajo produktivnost in trajnostnost pridelave hrane, je navedla ministrica.

Staranje prebivalstva problem že v miru

Slovenski zdravstveni sistem je po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel dober. To je po njenih besedah potrdila tudi nedavna študija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je pokazala, da so slovenski pacienti na splošno zadovoljni s primarno zdravstveno oskrbo.

Zdravstvena infrastruktura je bila v zadnjih 30 letih zanemarjena in kljub povečanju obsega zdravstvenega kadra ne omogoča zdravljenja najbolj kompleksnih pacientov, je dejal predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ena največjih težav zdravstvenega sistema je staranje prebivalstva. Povečuje se število starejših, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, s tem pa tudi pojavnost kroničnih bolezni, ki zahtevajo dolgotrajno in kompleksno zdravljenje, je dejala Prevolnik Ruplova. Slovenska družba je ena najstarejših v Evropi. Od osamosvojitve se je pričakovana življenjska doba podaljšala za devet let. Delež starejših od 65 let se je v zadnjih 20 letih več kot podvojil. Dodana leta preživimo slabega zdravja, s kroničnimi boleznimi, odvisni od drugih, je poudaril predstojnik nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec.

Pomembna težava v zdravstvu je po besedah Prevolnik Ruplove tudi pomanjkanje kadrov in tehnološke opreme. Vlada je sprejela več ukrepov za izboljšanje razmer, vključno s povečanjem plač, spodbujanjem specializacij na področjih, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj izrazito, in izboljšanjem delovnih pogojev. Vlaga v posodobitev zdravstvene infrastrukture, kar vključuje gradnjo novih objektov in modernizacijo obstoječih, je dejala ministrica, ki je izpostavila še pomen mednarodnega sodelovanja.

Ob bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani bo vzpostavljen nacionalni center za izredne razmere. FOTO: Vid Svetina

Pomembno regionalno povezovanje

Zdravstvena infrastruktura je bila v zadnjih 30 letih zanemarjena in kljub povečanju obsega zdravstvenega kadra ne omogoča zdravljenja najbolj kompleksnih pacientov. A toliko investicij v zdravstveni sistem kot zdaj ni bilo že desetletja, je dejal predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. Pozdravil je odločitev države, da bo ob Bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani vzpostavljen nacionalni center za izredne razmere. V običajnih razmerah bo zagotavljal zdravstveno oskrbo za potrebe javnega zdravstva, ob izrednih dogodkih pa zmogljivosti, ki jih zdaj ni. V centru bodo tudi operacijske dvorane, ki bodo pomembne čez nekaj let, ko se bo začela prenavljati kirurška klinika.

»Ko se zgodi izredni dogodek, kot se je v Makedoniji, noben zdravstveni sistem ne more absorbirati velikega števila hudo poškodovanih brez zmanjšanja storilnosti na drugih področjih. Zato je pomembno regionalno povezovanje,« je izpostavil Jug. »Še bolj pomembno pa je, da ljudem damo vedeti, da je tistim, ki skrbijo za razvoj zdravstva, resnično mar. V krizi zaradi covida-19 so lahko za paciente skrbeli delavci javnih zdravstvenih ustanov. Zasebne niso prispevale kadra,« je izrekel podporo javnemu zdravstvu.