Japonske češnje v polnem razcvetu privabljajo poglede

Na Japonskem je cvetenje češenj na vrhuncu. Še nikoli v 1200-letni zgodovini niso zacvetele tako zgodaj kot letos, kar znanstveniki pripisujejo podnebnim spremembam. Tudi pred Biološkim središčem ob Večni poti v Ljubljani so zacvetele in že privabljajo poglede mimoidočih.

Kot je povedal vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon, ima nasad japonskih češenj posebno vrednost, ker so češnje prišle prav z Japonske.

»Danes takšen uvoz zaradi karantenskih pogojev za rastline ne bi bil mogoč. Skoraj vsak dan govorimo o karanteni, ki zadeva nas ljudi. Za rastline pa veljajo takšni pogoji že nekaj časa. Japonske češnje so v Slovenijo prišle spomladi 1999 in potem eno leto preživele v karanteni. Posajene so bile v posebno izolirano njivo v botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. Tam so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so z njimi morda prišle kakšne nevarne bolezni. Na srečo tega ni bilo. Po letu dni karantene smo jih nato posadili v stalni nasad, kjer zdaj cvetijo že 21. leto,« je dodal Bavcon.



Rastline morajo v karanteno zato, ker lahko prenašajo razne viruse, glivice, bakterijske okužbe in škodljive insekte. »V Aziji so ti v ravnotežju v naravi, pri nas pa vseh teh ni, in če so vneseni novi, lahko povzročijo enako pandemijo kot koronavirus. Lahko bi propadle tudi vse naše češnje. Po enem letu karantene se je izkazalo, da so rastline zdrave, zato smo jih lahko presadili. Če pa bi na njih odkrili katerokoli bolezen ali škodljivca, bi jih morali uničiti, zažgati, da se škodljivci ne bi prenesli naprej, je pojasnil. V botaničnem vrtu so že 21. leto vključeni v svetovno mrežo ljubiteljev japonskih češenj, ki so simbol pomladi, zaupanja in ljubezni.



Nič čudnega, da kot magnet privabljajo vse tiste, ki si v teh dneh zaželijo selfija s cvetočim rožnatim ozadjem. Cvetovi so se razprli v ponedeljek in torek. »Lepo je, ko se različne kulture povežejo med seboj. V časih, ko so potovanja omejena in prav tako stiki, nas rastline še kako povezujejo. Japonske češnje, ki se potem združijo s cvetenjem naših češenj, tako simbolizirajo povezavo daljne vzhodne kulture z našo in hkrati z drugimi celinami, saj povsod, kjer zacvetijo češnje, ljudje uživajo pod njimi,« je še dodal vodja botaničnega vrta.

Zadnji rekord iz leta 1409

Na Japonskem pojav cvetenja češenj spremljajo že vse od devetega stoletja. Ljudje so se jih vedno razveselili prav zato, ker napovedujejo pomlad, prihod novega življenja. »Vedno smo imeli najrazličnejše skrbi, a upanje je bilo zmeraj močnejše. Zato je simbolika češenj v današnjem času še toliko bolj pomembna.«

Lani so češnje pred Biološkim središčem cvetele 13. marca, tako da letošnje cvetenje v ničemer ne odstopa. V nasprotju z Japonsko. Prejšnji rekord je, kot navaja BBC, iz leta 1409, ko je sezona cvetenja dosegla vrhunec 27. marca. Cvetovi, ki se v japonščini imenujejo sakura, so razprti le nekaj dni, so pa na Japonskem zelo pomembni tako gospodarsko kot kulturno. Ko zacvetijo češnje, se zberejo družina in prijatelji, tudi družbena omrežja so polna fotografij češnjevih cvetov.