Leto 2024 bo (skoraj zagotovo) najtoplejše leto v zgodovini

Povprečna globalna temperatura med januarjem in septembrom 2024 je bila za 1,54 stopinj Celzija (z odstopanjem ±0,13 stopinj Celzija) nad predindustrijskim povprečjem, predvsem zaradi vpliva pojava El Nino, kar je povzročilo skokovito rast temperature, ki doslej ni imela primerjave.

Izsušena tla zaradi El Ninja. FOTO Philimon Bulawayo/Reuters

Izjemna toplotna obdobja in dolgoročne podnebne posledice

Kljub temu da preseganje 1,5 stopinj Celzija na letni ali mesečni ravni še ne pomeni neuspeha pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma, ki predvideva omejitev segrevanja na dolgi rok pod 2 stopinj Celzija, je WMO izdal opozorilo o alarmantnem pospeševanju podnebnih sprememb. Obdobje med letoma 2015 in 2024 bo verjetno najtoplejše desetletje doslej, kar spremlja stopnjevanje taljenja ledenikov, dvig morske gladine ter segrevanje oceanov. Ekstremno vreme že pustoši po svetu in povzroča ogromno gospodarsko škodo ter človeške žrtve.

Uničujoči vplivi podnebnih sprememb in nujne spremembe

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izpostavil, da podnebna kriza spodkopava zdravje, poglablja neenakosti, ovira trajnostni razvoj ter ruši temelje miru. Najbolj prizadeti so tisti, ki imajo najmanj. Po besedah generalne sekretarke WMO, Celeste Saulo, vsak delček stopinje dodatnega segrevanja povečuje ekstremne podnebne dogodke in tveganja. Rekordne padavine, poplave, tropski cikloni in uničujoči požari, ki smo jim letos priča po svetu, nakazujejo na resno potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Donald Trump je 1. julija leta 2017 napovedal, da bodo ZDA izstopile od Pariškega sporazuma, kar so tudi storile 4. avgusta. Joe Biden je po izvolitviji in zamenjavi Trumpa ZDA ponovno uvrstil med podpisnice sporazuma. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Toplogredni plini in dvig temperature oceanov

Količina toplogrednih plinov v ozračju je v letu 2023 dosegla rekordne vrednosti in se še povečuje v letu 2024. Koncentracija ogljikovega dioksida (CO₂) se je od leta 1750, ko je znašala 278 ppm, do leta 2023 povečala na 420 ppm, kar pomeni porast za 51 odstotkov. Ocean je že dolgo rezervoar toplote, saj absorbira 90 odstotkov energije, ki se kopiči v Zemljinem sistemu. Leta 2023 so oceani dosegle najvišjo stopnjo toplote doslej, leta 2024 pa se segrevanje nadaljuje na podobni ravni. Takšne spremembe bodo, vsaj v obdobju nekaj tisoč let, nepopravljive.

Dvig morske gladine in taljenje ledenikov

Hitrost dviga morske gladine se povečuje zaradi termalne ekspanzije toplih voda in taljenja ledenikov. Med letoma 2014 in 2023 se je globalna povprečna gladina morja dvignila za 4,77 mm letno, kar je več kot dvakratnik hitrosti med letoma 1993 in 2002. Po ocenah za leto 2024, ob upadanju El Nina, naj bi se dvig vrnil na vrednosti, skladne s trendom iz obdobja 2014–2022.

Ledeniki se še nikoli niso tako pospešeno talili. FOTO: Steen Ulrik Johannessen/AFP

Ledeniki po svetu hitro izgubljajo maso. Leta 2023 so ledeniki izgubili rekordnih 1,2 metra vodnega ekvivalenta ledu – kar je približno petkrat več od vse vode v Mrtvem morju. Ta izguba je bila največja od začetka meritev leta 1953, predvsem zaradi ekstremnega taljenja v Severni Ameriki in Evropi. V Švici so ledeniki v sezonah 2021/2022 in 2022/2023 izgubili približno 10 odstotkov svoje preostale prostornine.