Na slovesnosti v parku Škocjanske jame so danes podelili nagrado Rada Smerduja, najvišje državno priznanje na področju ohranjanja narave. Prejelo jo je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) za izvedbo aktivnosti, »ki so izboljšale stanje vrst ptic in njihovih življenjskih okolij, s tem pa tudi širše stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti«.

Nagrada Rada Smerduja je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave. Ministrstvo za naravne vire in prostor jo je letos podelilo prvič, na rojstni dan Rada Smerduja, priznanega slovenskega biologa in naravovarstvenika, po katerem je tudi dobila ime.

Izlet EuroBirdwatch FOTO: Gregor Bernard

Na javni razpis ministrstva za izbor prejemnika nagrade je prispelo deset predlogov kandidatov: štirje posamezniki (Lucija Odar, Peter Valič, Jure Tičar, Martina Orlando Bonaca), štiri društva (Društvo Terra Anima, Društvo DOVES-FEE Slovenia s programom Ekošola, Dopps, Morigenos), en inštitut (LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine) in en javni zavod (Kozjanski park).

Tomaž Mihelič: »Takšnega dela si država ne more privoščiti«

Nagrajenca je izbral devetčlanski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev za naravne vire, kmetijstvo in kulturo ter po en predstavnik Zavoda RS za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Skupnosti naravnih parkov Slovenije in nevladnih organizacij. Odboru predseduje Katarina Groznik Zeiler z ministrstva za naravne vire.

Varstvena ornitologinja Katarina Denac pri popisu ptic. FOTO: Primož Kmecl 

Poseben poudarek vzgoji mladih

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je ena večjih nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave v Sloveniji in član globalne organizacije BirdLife International. Sodelovalo je pri ustanovitvi treh zavarovanih območij – naravnih rezervatov, ki jih tudi upravljajo: Škocjanskega zatoka, Ormoških lagun in Iškega morosta. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je prispevalo ključen del za določitev posebnih območij varstva, ki so del omrežja Natura 2000.

Naravni rezervat Škocjanski zatok FOTO: Jan Tovornik

»Društvo predstavlja središče razvoja stroke na področju varstva ptic in njihovega življenjskega okolja ter pomembno vpliva na razvoj širše naravovarstvene stroke. S svojim strokovnim znanjem imajo izjemen prispevek pri spremljanju stanja ptic v državi in upravljajo največjo bazo ornitoloških podatkov v Sloveniji. Svoje znanje nadgrajujejo z raziskavami ptic ter ga delijo na lokalni, državni in mednarodni ravni v znanstvenih in poljudnih prispevkih, na konferencah in drugih dogodkih,« je zapisal odbor.

Prostovoljna delovna akcija čiščenja gnezditvenih otokov za navadne čigre na Ptuju FOTO: Tilen Basle 

Dopps je »z lastnim zgledom ter poljudnimi predstavitvami vsebine in pomena svojega delovanja številnim ljudem približal varstvo narave. Kulturo vključevanja prostovoljcev in javnosti v znanstveno in strokovno terensko delo goji vse od ustanovitve leta 1979. Vsako leto s pomočjo prostovoljcev organizira strokovna predavanja in izlete za širšo javnost. Poseben poudarek dajejo tudi izobraževanju in vzgoji mladih,« je utemeljil odbor.

Naravni rezervat Ormoške lagune FOTO Tilen Basle

Šumrada: Odločitev države je prišla v pravem času

»Biodiverzitetna kriza je poleg podnebne eden ključnih izzivov današnjega časa in prihodnjih desetletij. Odločitev države, da začne podeljevati nagrado na področju ohranjanja narave in s tem prepoznavati delo organizacij in posameznikov na tem področju, je prišla v pravem času,« je povedala Tanja Šumrada, predsednica Doppsa. Društvo ima dolgo zgodovino varstva narave v Sloveniji. »Velikokrat smo bili med prvimi, ki so preizkušali nove pristope na področju komuniciranja, projektnega dela, zbiranja podatkov in njihove znanstvene interpretacije. To so bili pristopi, ki so danes razširjena praksa na področju varstva narave.«

Mladinski ornitološki raziskovalni tabor FOTO: Dejan Bordjan

Nagrada Doppsu po besedah Šumrade pomeni »priznanje delu naših starejših članov in celotne ekipe zaposlenih v naši pisarni kot tudi številnih prostovoljcev, ki delujejo na lokalnih območjih po vsej Sloveniji in pomagajo s prostovoljnim delom za ptice, ki se znajdejo v težavah, z opozarjanjem na težave na terenu. Zbiramo pa tudi pomembne podatke o stanju ptic in narave v Sloveniji, ki so že od samega začetka naše ključno orodje.« Društvo je bilo namreč ustanovljeno z namenom, da se začne sistematično zbiranje podatkov o pticah v Sloveniji – to je mednarodno primerljivo –, in njihova znanstvena interpretacija.

Taščica, ki jo pozimi vidimo na vrtu, ni tista, ki nam poje spomladi

»Osnova našega delovanja so bili vedno podatki, strokovno delo in strokovna opredeljenost naših izhodišč. To je duh, na katerega društvo prisega tudi danes,« je zaključila Šumrada.