V nadaljevanju preberite:

Dravsko polje je najbolj odprt vodonosnik, nad podzemno vodo ni zapore varovalnih in vsaj delno čistilnih plasti. Druga težava je zelo velika prepustnost in izdatnost vodotoka, pravi Mihael Brenčič, predsednik slovenskega društva hidrogeologov (SKIAH), in dodaja, da je treba biti na takem območju zelo pazljiv pri uporabi prostora, česar pa na Dravskem polju niso upoštevali in še zdaj ne upoštevajo. Še pred 50 leti so bila prodišča kar samoumeven vir gradbenega materiala, ki se ga je za povrh dalo priročno zamenjati z odpadki. To se še ni povsem ustavilo, se bo kdaj?