Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Sosežig, ki ga nikoli ne bi smelo biti

Trboveljska cementarna: Zgodba o pristranskosti države, hlapčevskem odnosu do tujcev in zmagoviti pravici.
Janez Kopač je leta 2003 Lafarge Cementu izdal dovoljenje za poskusni sežig odpadnih olj, plastike, kostne moke in živalskih maščob. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Janez Kopač je leta 2003 Lafarge Cementu izdal dovoljenje za poskusni sežig odpadnih olj, plastike, kostne moke in živalskih maščob. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
21. 4. 2021 | 06:00
21. 4. 2021 | 06:46
6:43

V nadaljevanju preberite:


Jeseni 2004 vodstvo LC oznani, da bodo državo zaprosili za stalno dovoljenje za alternativna goriva, še prej pa so od lastnika izposlovali investicijo v odžveplovalno napravo. Poskusno so jo zagnali v 2007, leto kasneje so investirali še v reduktor dušikovih oksidov. LC se je rad pohvalil, da je v ekološko sanacijo vložil 35 milijonov evrov, a dobička so ustvarili nekajkrat toliko …
Vzporedno s prizadevanji LC za sosežig se je krepil pritisk aktivistov na neaktivno občino Trbovlje, »krivično« državo in LC. Zaradi njih je v 2006 odstopil zadnji »domači« direktor Franci Blaznek; po njem so podjetje vodili kadri od drugod - tudi po izboru »lovcev na glave«. Z njimi je v 2009 v LC prispelo dovoljenje za sosežig.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine