Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Sosežig, ki ga nikoli ne bi smelo biti

Trboveljska cementarna: Zgodba o pristranskosti države, hlapčevskem odnosu do tujcev in zmagoviti pravici.
Janez Kopač je leta 2003 Lafarge Cementu izdal dovoljenje za poskusni sežig odpadnih olj, plastike, kostne moke in živalskih maščob. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Janez Kopač je leta 2003 Lafarge Cementu izdal dovoljenje za poskusni sežig odpadnih olj, plastike, kostne moke in živalskih maščob. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
21. 4. 2021 | 06:00
21. 4. 2021 | 06:46
6:43

V nadaljevanju preberite:


Jeseni 2004 vodstvo LC oznani, da bodo državo zaprosili za stalno dovoljenje za alternativna goriva, še prej pa so od lastnika izposlovali investicijo v odžveplovalno napravo. Poskusno so jo zagnali v 2007, leto kasneje so investirali še v reduktor dušikovih oksidov. LC se je rad pohvalil, da je v ekološko sanacijo vložil 35 milijonov evrov, a dobička so ustvarili nekajkrat toliko …
Vzporedno s prizadevanji LC za sosežig se je krepil pritisk aktivistov na neaktivno občino Trbovlje, »krivično« državo in LC. Zaradi njih je v 2006 odstopil zadnji »domači« direktor Franci Blaznek; po njem so podjetje vodili kadri od drugod - tudi po izboru »lovcev na glave«. Z njimi je v 2009 v LC prispelo dovoljenje za sosežig.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine