Podnebne spremembe: veliko besed, malo dejanj

Nedavna konferenca Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah v Bakuju v Azerbajdžanu me je razočarala. A sem to pričakoval. Spet so govorili in govoričili, a sprejeli nič zavezujočega. Še o tem, kaj bi bilo treba narediti, niso enotni. Jasno! Brez velikih Rusije, ZDA, Indije in drugih ne bo šlo. Kar lahko naredi Evropa sama, je kot pljunek v morje: in za ta pljunek si je naredila kar nekaj strelov v koleno.

Sprijazniti se moramo s tem, da se bo podnebje v svetu zelo verjetno še nadalje spreminjalo na slabše, da nas čakajo še številne ujme, s katerimi nas bo narava kaznovala za pretekle grehe. In tu ne bo odpuščanja.

Sami se moramo pripraviti na poplave, vetrolome, suše in morda še kaj. In ne čakati na učinke svetovnih čvekačev.

Za borbo proti poplavam se moramo naučiti gospodariti z vodo, narediti velika akumulacijska jezera, iz katerih bomo črpali vodo za namakanje polj, iz katerih bomo zajemali vodo za gašenje velikih požarov – in si nabaviti opremo za vse to. Narediti bi morali prekope in povezati vodne sisteme Mure, Drave in Savinje, da bi pretakali vodo tja, kjer je je premalo, od tam, kjer je je preveč. V ne tako daljni preteklosti smo z lopatami in krampi gradili prekop Donava–Tisa–Donava, pa da dandanes z vso mehanizacijo tega ne bi zmogli?

No, to seveda ni vse, a naprej bi morali pljuniti v roke strokovnjaki. Cilj je jasen: zajeti vodo, ki nam jo narava da, jo skladiščiti in po potrebi speljati na polja, travnike, v vinograde, sadovnjake, presežek vode, ki nam ruši domovino, pa čim prej gladko speljati navzdol iz nje.

Za borbo proti vetrolomom moramo predvsem pri novih objektih graditi tako, da bodo zgradbe odporne na veter in na leteče stvari, ki jih lahko veter nosi po zraku. Vsi novi objekti bi morali imate težke, betonske strehe, in ne lahkih, ki jih veter odpihne kot za šalo. Objekte je treba zaščititi tudi pri oknih in najti način, kako.

Trenutno mi pridejo na misel le primorske »škure« ali po slovensko polkna. Nekaj v tem smislu bi si bilo treba izmisliti. Proti visoki vodi v okolici, ki bi zalila nižje ležeče prostore in kleti, pa je treba opremiti zgradbe z zaporami, ki zatesnijo nizke odprtine, vrata, vhode v podzemne garaže in podobno. Kanalizacijo je treba opremiti s samozapornimi ventili, da teče samo ven iz objekta, in ne noter. In vsak tak objekt bi moral imeti močno črpalko, da bi tisto vodo, ki bi vseeno našla pot v objekt, izčrpal ven, saj vemo, da absolutnega tesnila ni.

Trši problem je zaščititi polja, sadovnjake, vinograde ... Vsekakor se da urediti namakanje in izsuševanje, če je le teren vsaj malo nagnjen.

To je moje razmišljanje o podnebnem segrevanju. Naj pa kaj rečejo še druge brihtne glave, ki so dolžene razmišljati za ta namen. Vem, da ne vem veliko, a vem toliko, da se na tujce ni zanesti in da se lahko zanesemo le sami nase.