Barbara Kvac iz Focusa meni, da je dogovor o 300 milijardah dolarjev slab

Bogate države bodo revnim dale 300 milijard. Države v razvoju bi po ocenah ekonomistov potrebovale 1,3 bilijona dolarjev letno do 2035.

Galerija

FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Maja Prijatelj Videmšek

23. 11. 2024 | 11:41

25. 11. 2024 | 21:32

12:08

A+A-

Malo pred tretjo uro zjutraj po lokalnem času so na podnebni konferenci v Bakuju države potrdile ključni dokument pogajanj. Novi finančni cilj cilja predvideva, da bodo razvite države za podnebne ukrepe v državah v razvoju zagotavljale vsaj 300 milijard ameriških dolarjev na leto do 2035. To je 50 milijard dolarjev več od prvega osnutka in še vedno bistveno manj od zahtev držav v razvoju, vendar pa bogate države, med njimi EU, niso bile pripravljene obljubiti več.

Države v razvoju bi po ocenah ekonomistov potrebovale 1,3 bilijona dolarjev letno do 2035. To številko besedilo sicer vsebuje. Vse akterje poziva, da povečajo financiranje podnebnih ukrepov držav v razvoju iz javnih in zasebnih virov na najmanj 1,3 bilijona dolarjev.

Odziv Barbare Kvac iz Focusa: Razočarani smo nad vlogo EU

»Po treh letih procesa, katerega namen je bil določiti nove zaveze bogatih držav za financiranje podnebnega ukrepanja na globalnem jugu, se je Cop29 končal s sprejetim finančnim ciljem, ki je 1000 milijard nižji od ocenjenih potreb. Gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajočimi posledicami podnebne krize, ki je same niso povzročile. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU, ki je obljubljala vodilno vlogo in grajenje mostov med ranljivimi in bogatimi državami, dejansko pa pokazala le lastno nepripravljenost prevzemanja odgovornosti.«

FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Države v razvoju, kot so Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, besedilo »spodbuja«, da prispevajo k doseganju novega finančnega cilja na prostovoljni ravni. EU in ZDA ter druge razvite države so si prizadevale, da bi se baza donatork razširila na omenjene države, ki po okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja še vedno veljajo za države v razvoju, čeprav so se od takrat močno razvile.

Čutimo, da nismo bili slišani, je dejal predsednik Samoe Cedrick Schuster. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Minister Kumer: Ključno je, da je bil dogovor na Cop29 sprejet

Ključno je, da je bil na podnebni konferenci dogovor sprejet, svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro, je v odzivu na sprejete zaključke povedal minister za okolje Bojan Kumer. Po njegovih besedah je EU dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej prispevala pravičen delež podnebnih financ.

»Nov cilj, ki bo z letom 2025 nasledil trenutni cilj, je kar trikratno povečanje dosedanjih sredstev. Na podlagi tega bodo bogate države, med katere spada tudi Slovenija, državam v razvoju vsako leto od 2025 do 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe,« je dogovor v izjavi za medije povzel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Finančni dogovor po njegovih besedah predstavlja začetek, predstavlja tudi realno osnovo in predvsem ravnotežje med željami in možnostmi držav in predvsem novo realnostjo, torej novimi geopolitičnimi razmerami v svetu. »Zelo dobra in pomembna dikcija je tudi varovalka za leto 2030, ki predvideva pregled in oceno, če so sredstva dovolj velika za doseganje končnega cilja,« je dejal minister.

Dejal je, da si bodo prizadevali tudi za cilj, ki bo podpiral tiste, ki to najbolj potrebujejo, torej najbolj ranljive. »Vsekakor je pa pomembno tudi to, da dogovor spodbuja tudi ostale države v razvoju, ki so zmožne, da prispevajo. In tudi obenem spodbuja vse akterje k sodelovanju za omogočanje povečevanja financiranja za države v razvoju za podnebne ukrepe iz vseh javnih in zasebnih virov do višine 1300 milijard ameriških dolarjev do leta 2035,« je izpostavil minister. STA

Besedilo o novem finančnem cilju vsebuje tudi navedbe, ki bi lahko pomirile male otoške in najmanj razvite države. Med drugim omenja, da bi si države morale prizadevati za trikratno povečanje prispevkov v različne sklade (za prilagajanje, za najmanj razvite države, za podnebne spremembe), iz katerih bi se financirali podnebni ukrepi teh držav.

FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

»To je pičla vsota«

Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. »Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta,« je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.

Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Kot je izpostavil bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju »zagotavlja podnebno nepravičnost ter konsolidira nepravičen sistem«, kjer razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga.

Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da gre za celino premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor. »Zelo smo razočarani nad pomanjkanjem napredka pri vprašanjih, ki so kritična za Afriko. Še naprej bomo opozarjali na neustreznost podnebnega financiranja,« pa je poudaril kenijski predsednik skupine Ali Mohamed.

Plenarna seja

Na plenarni seji, ki se je zaključila nekaj pred 22. uro po lokalnem času, so države glasovale o odločitvah, o katerih so se že pred tem strinjale. Najpomembnejša je dogovor o ogljičnih trgih (6. člen pariškega podnebnega sporazuma), ki odpira pot za trgovanje z ogljičnimi krediti med državami.

Dogovor določa pravila, kako lahko države medsebojno trgujejo, da bi izpolnile nacionalne zaveze v okviru pariškega podnebnega sporazuma. Teoretično bi lahko velike onesnaževalke, kot so ZDA, Kitajska in Indija, na ta način hitro zmanjšale svoje emisije (z npr. vlaganjem v projekte pogozdovanja ali obnovljive vire energije v revnejših državah), vendar pa ima sistem iz preteklosti slab sloves zaradi nizkih cen ogljičnih kreditov, pomanjkanja nadzora, ali je denar res šel v prave namene, in posledično slabe učinkovitosti.

Predsedstvo je nato sejo prekinilo in napovedalo, da jo bo nadaljevalo pozneje zvečer, vendar ni dalo podrobnejših informacij. V tem delu je pričakovati odločitve o ključnih zadevah – povečanju zneska, ki ga razvite države namenijo za financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju ter o povečanju ambicij pri zmanjševanju emisij.

Začetek zasedanja, na zaslonu je predsednik Cop29 Muktar Babajev. Foto Foto: Maja Prijatelj Videmšek/delo

Še zvečer je kazalo, da so pogajanja zdrsnila v popoln kaos. Pogajalski skupini malih otoških in manj razvitih sta zahtevali njihovo prekinitev in zagrozili z odhodom s konference, ker nista dobili zagotovil za povečanje financiranja podnebnih ukrepov.

Minister Samoe Cedrick Schuster in predsednik skupine Aosis je v imenu obeh skupin povedal: »Pravkar smo odšli s pogajanj. Sem smo prišli, da bi se dogovorili o pravičnem dogovoru. Čutimo, da nismo bili slišani. Dogovor je nameraval biti sklenjen, vendar se o njem z nami niso posvetovali,« je izrazil nezadovoljstvo z osnutkom končnega zaključka o novem finančnem cilju sredstev, ki bi jih bogate države namenile revnim za financiranje podnebnih ukrepov.

Države iz skupine Aosis niso prispevala veliko k podnebnim spremembam, vendar so zaradi njih najbolj prizadete,« je poudaril Schuster. Dodal je, da so jasno navedli svoje potrebe in zahteve glede podnebnega financiranja – gre za 39 milijard ameriških dolarjev –, vendar so bili preslišani.

Aktivist na plenarnem zasedanju. FOTO: Murad Sezer/Reuters

Vsaka država gleda samo še na svoj žep

Globoka razhajanja o višini zneska podnebnih financ niso le med bogatimi in revnimi oziroma razvitimi državami in državami v razvoju – tako so države kategorizirane po okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – pač pa tudi med različnimi skupinami znotraj razvitih in tistih v razvoju.

Afriške in latinskoameriške države se ne strinjajo, da bi več denarja dobile male otoške države in najmanj razvite države, saj bi to pomenilo manj denarja zanje.

V skupini razvitih držav pa so za pravi mali vihar na hodnikih podnebne konference poskrbele ZDA, ki so po besedah Victorja Menottija, direktorja Mednarodnega foruma o globalizaciji, za zaprtimi vrati povedale, da bodo zmanjšale svoje podnebne ambicije še pod Bidnom, da se bodo lahko ponovno pridružile pariškemu podnebnemu sporazumu po koncu Trumpovega mandata.

Ob prihodu posebnega odposlanca ameriške vlade za podnebje Johna Podeste iz pogajanj za zaprtimi vrati, so se okoli njegovih varnostnikov zgrnili aktivisti – sledila jim je množica novinarjev – in drobnemu možu sklonjene glave med vpitjem, naj ga bo sram, sledili proti izhodu s prizorišča konference.

John Podesta FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Podesta je prišel na oblast deloma zaradi podpore koalicije velikih organizacij s področja okoljevarstva in podnebne pravičnosti, ki so prispevale tudi k izvolitvi Bidna, je navzočim pojasnil Menotti. »Biden je obljubil plačilo pravičnega deleža, vključno s podnebnimi financami. Zdaj pa hočejo ZDA izstopiti iz konvencije UNFCCC, pariškega podnebnega sporazuma in se otresti svoje obveznosti o podnebnem financiranju držav v razvoju,« je razburjen razlagal Menotti.

»Rekli smo jim: pozabite na to, ne naredite tega v našem imenu. Odstopite, kot je storil Biden. Nekateri ameriški podnebni pogajalci so na podnebnih pogajanjih prisotni že 30 let. Prenehati morajo bežati pred odgovornostjo ZDA. Plačajte ali utihnite,« je dejal Menotti.

Plenarna seja