Zaradi naravne nesreče ni bilo večje potrebe po krvi

Katastrofalno stanje na terenu po poplavah je spremljala tudi transfuzijska služba Zavoda za transfuzijsko medicino. Tako kot v času epidemije covida-19 so se odzvali hitro in učinkovito. Na prizadetih območjih redne poletne krvodajalske akcije niso predvidene, o razmerah zavod ves čas obvešča območni Rdeči križ. Trenutno so nižje zaloge krvnih skupin 0–, AB– in A+.

Čas za vprašanja – a šele dan potem

V petek, ko se je nad Slovenijo utrgalo nebo, so se sodelavci Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM) zgodaj zjutraj odpravili v Nazarje, a so jih že na poti ustavile alarmne sirene. Zaradi zaščite ekipe kot tudi krvodajalcev so akcijo odpovedali, 1100 naročenih oseb pa nadomestili z odvzemi v Ljubljani in na Centrih transfuzijske dejavnosti, ki niso bili prizadeti v vremenski katastrofi.

V poplavah na srečo ni bilo veliko poškodovanih, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino niso zaznali večje potrebe po krvi oziroma izdaj krvi zaradi same ujme niti po organiziranju posebnih krvodajalskih akcij. Vodja odseka za krvodajalstvo na ZTM Suzana Đorđević je povedala, da obstaja povečano tveganje za poškodbe in delovne nesreče v času sanacije prizadetega območja, vendar je transfuzijska služba pripravljena na morebitno povečanje potreb po krvi.

Zaradi letnih (kolektivnih) dopustov je odziv krvodajalcev sicer manjši, a se bo do konca avgusta po različnih slovenskih krajih zvrstilo več kot deset krvodajalskih akcij, tako da na zavodu za transfuzijsko medicino računajo na več krvodajalcev in posledično optimiziranje zalog.

Krvodajalska akcija študentov v Ljubljani, aprila leta 2018. FOTO: Uroš Hočevar

Zaloge odvisne tudi od porabe

Med epidemijo so na ZTM vzpostavili sistem predhodnega naročanja na odvzem, kar se je izkazalo za odlično rešitev. Na odvzem krvi se krvodajalci lahko prijavijo na njim najbližjo krvodajalsko akcijo ali transfuzijski center, dobijo datum in uro, s čimer se izognejo morebitnemu dolgotrajnemu čakanju na odvzem. Za potrebe zdravstva v Sloveniji potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev na dan.

Zaloge, kot je poudarila Suzana Đorđević, niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe: »Ta je nepredvidljiva, tako po potrebnih količinah komponent kot po krvnih skupinah. Odvzeme in izdajo oziroma porabo krvi spremljamo dnevno. V primerih prilagajanja večjim potrebam po krvi poleg rednih krvodajalskih akcij organiziramo še dodatne krvodajalske akcije, večkrat si pomagamo z usmerjenim klicanjem krvodajalcev, na primer po manjkajočih krvnih skupinah,« je dodala sogovornica.

Solidarnost je v slovenski družbeni zavesti

V celotnem lanskem letu so v Sloveniji opravili nekoliko manj kot 86.000 odvzemov krvi, skupaj je bilo za vse vrste odvzemov prijavljenih skoraj 95.000 krvodajalcev. »Od vseh prijavljenih krvodajalcev jih 8,5 odstotka ni darovalo krvi zaradi odklona – neizpolnjevanja meril za izbor krvodajalcev. Novih krvodajalcev, ki so prvič darovali kri, je bilo okoli 7100,« je pojasnila Suzana Đorđević.

Slovenija se s številom krvodajalcev uvršča v evropsko povprečje, na področju preskrbe s krvjo smo samozadostni. Ni se še zgodilo, da bi morali za kri zaprositi druge države, kar kaže tudi na to, da je krvodajalstvo pri nas zelo dobro razvito ter da ima dolgo in uspešno tradicijo.