Enote zaščite in reševanja delujejo po načelu daj-dam

Leon Behin je bil pred dnevi imenovan za direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje. Čeprav je imel kot vršilec dolžnosti skoraj enaka pooblastila, je glede na vremenske ujme, ki so v zadnjih tednih prizadele Slovenijo, njegov polni mandat na čelu uprave nujen za dolgoročnejše načrtovanje ukrepov in smeri razvoja ene najpomembnejših državnih struktur.

Nihče nima več pristojnosti in odgovornosti od vodje intervencije

Oktobra lani, ko je na čelu URSZR nadomestil Darka Buta, je Behin dejal, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji zelo dobro deluje, da pa obstajajo segmenti, ki bi jih lahko izboljšali.

»V zadnjih mesecih smo že sprejeli ukrepe, ki so se ob majskih in julijskih neurjih izkazali za pravilne. Spremenili smo način odzivanja v primeru nesreč in postali precej bolj proaktivni že v začetni fazi napovedovanja oziroma opozarjanja. Okrepili smo prisotnost na terenu ter občinam zagotovili strokovno in tehnično podporo. Reorganizirali smo sistem logistične oskrbe, nobena potreba lokalne skupnosti ni ostala neuresničena,« poudarja Behin.

Pravi, da so preuredili tudi sistem javnih naročil, da omogoča intervencijske ukrepe. Razvlažilce, nujne ob nedavnih poplavah, zdaj lahko dobijo v tednu dni, kar prej ni bilo mogoče.

Možnosti za izboljšanje še veliko

Regijski centri za obveščanje delujejo v skoraj isti kadrovski sestavi kot v preteklosti, so po Behinovih besedah pred kratkim zmogli tudi do desetkratno povečanje dnevnega števila klicev brez izpadov. Ljudi so prerazporedili in vpoklicali bivše operaterje ter povečali število pogodbenikov. Kot primer dobre prakse se je ob neurjih izkazal poziv ljudem, naj kličejo na številko 112 le v res nujnih primerih.

S terena sicer prihajajo opozorila, da bo treba na upravi urediti še kar nekaj stvari: jo okrepiti s strokovnim kadrom, urediti status GEŠP, zavarovanja in denarna nadomestila za prostovoljne gasilce, dohodninsko lestvico, pospešiti nabavo gasilskih cistern, urediti regijske civilne zaščite …

Gasilci na terenu po poplavah v Medvodah. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Behin se strinja, da je manevrskega prostora za optimalnejše delovanje še veliko, ključno po njegovem mnenju pa je, »da je podpora uprave sistemu zaščite in delovanja dobra in zanesljiva, v kadrovskem, logističnem in tehničnem smislu, to je navsezadnje tudi naša naloga«.

Optimizacija števila enot

Pod njegovim direktorovanjem so na novo vzpostavili vodstvo enote za hitro intervencijo, popolnili sestave s pogodbeniki ali prostovoljci, zmanjšali število enot, saj ni bilo smiselno, da bi imela vsaka izpostava svojo. Kot primer navaja enote za prečrpavanje večjih količin vode. Imamo jih šest, ki so ne le obvladovale julijske poplave pri nas, temveč so že maja odšle tudi na pomoč v sosednjo Italijo.

Sanacija po poplavah v občini Luče. FOTO: Blaž Samec/Delo

V Evropski uniji enote zaščite in reševanja delujejo po načelu daj-dam, kar pomeni široko izmenjavo znanja in izkušenj za vse vpletene. Slovenske enote so iz Turčije, kjer so februarja lani pomagale v katastrofalnem potresu, v domač sistem nato vnesle nekatere dobre prakse, od štabnega vodenja, logistične podpore, do komunikacije in organizacije dela ter finančnih virov.

V prihodnjih petih letih, kolikor traja mandat direktorja uprave, si Behin poleg ostalega želi ratificirati prav tehnični modul za reševanje v primeru potresov oziroma drugih tehničnih nesreč.