Neomejen dostop | že od 9,99€
Narava nam ne prizanaša. Prizori, ki so preplavili medije in družbena omrežja, spominjajo na Železnike leta 2007 in Celje leta 1990, a mnogi starejši prebivalci teh krajev trdijo, da je bilo tokrat še veliko huje. Na terenu so v teh dneh vse razpoložljive sile civilne zaščite, ki so včeraj – dobesedno – reševale življenja ter poskušale stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ubraniti pred vdori vode in blata.
Na terenu so poklicni in prostovoljni gasilci, vojaki Slovenske vojske, lastniki gradbene mehanizacije in druge opreme, s katero čistijo ceste in črpajo naraslo vodo. Škoda po poplavah bo ogromna, to je že jasno, čeprav o številki še nobeden od pristojnih ne želi špekulirati. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je vsem prizadetim sporočila, da niso sami.
Velike besede so v teh trenutkih odveč, dejanja štejejo, in pri teh zagotovo prednjačijo prostovoljci, ki pomagajo drugim, medtem ko zaliva njihove lastne domove. Premier Robert Golob je zaradi izrednih razmer predčasno prekinil svoj dopust, na terenu je vseskozi obrambni minister Marjan Šarec.
Zdaj (še) ni čas za medsebojna (politična) obračunavanja, koliko smo zaradi zatiskanja oči pred posledicami podnebnih sprememb sami odgovorni za divjanje narave. Niti ni (še) čas za zastavljanje vprašanj, koliko hiš je zgrajenih na poplavnih območjih ter kdo bi to lahko preprečil, pa ni. Kako (ne)čiste so bile struge vodotokov, ki tečejo skozi mesta in vasi. Kdaj v Sloveniji poslušamo stroko in kdaj ji – zaradi lastne preračunljivosti in delovanja po liniji najmanjšega odpora – zapremo vrata.
Zakaj ljudje brezglavo rinejo v nevarnost, zakaj so bili kampi polni, čeprav so pristojne službe pravočasno opozorile, da bo narava podivjala. Po sanaciji bo čas za prijavo škode in za postavljanje vseh omenjenih vprašanj. Tudi, kako hiter je mehanizem za pomoč, ki ga lahko po zaprosilu Slovenije aktivira Evropska unija, in kaj lahko na tem mestu za hitro sanacijo stori komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Slovenec.
Ne bomo mogli nenehno le »gasiti požara«. Morali se bomo iskreno in zelo resno vprašati, kaj lahko storimo, da bi vsaj malo omilili ujme.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji