Od avgusta lani do poletja so v popoplavni obnovi vzpostavljali pretočnost strug in utrjevali brežine, je povedal Rok Fazarinc, vodja sveta za vode in član sveta za obnovo. Zdaj pa se bo treba posvetiti tudi povečanju odpornosti, saj trendi visokih vod naraščajo hitreje kot podnebne spremembe. Infrastruktura je grajena za 100-letne povratne dobe, za najhujše poplave doslej pa bi morala biti varna pred 500-letnimi povratnimi dobami.

Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic je dodal, da opravljajo recenzije projektov, imajo tudi primere, ko so dela ustavili, ker so šla v napačno smer. Zelo pomembna bo kakovost opravljenih del, ki morajo povečati odpornost na poplave, saj nočemo dopustiti, da prihodnje nesreče pokažejo, kako neuspešni smo bili.

S tem je povezan tudi odkup stavb, predvidenih za rušenje, in nakup novih parcel za nadomestne gradnje. Za 258 objektov, ki so predvideni za rušenje, so izvedli cenitve, razen za šest objektov, kjer še ne najdejo lastnikov. Pripravili so 119 pogodb, od teh je ministrstvo za naravne vire in prostor že izlačalo 57 lastnikov, danes pa je šlo v izplačilo še sedem pogodb. Povprečno izplačilo znaša med 320.000 in 340.000 evrov. Lastniki dobijo najprej 90 odstotkov odškodnine, zadnjih deset odstotkov pa takrat, ko je objekt dejansko predan v last države. 38 objektov je že vpisanih v zemljiško knjigo, v pripravi pa je še devet primopredaj v last države.

Nekateri se ne strinjajo s preselitvijo, zlasti lastniki 40 hiš na območju Luč, Braslovč in Letuša, ki so vložili tožbe proti državi. Šefic je prepričan, da bodo v prvi četrtini prihodnjega leta vse postopke končali.

Državni sekretar v kabinetu predsednik vlade Jure Leben je opozoril, da smo Slovenci samograditelji. Veliko odzivov je bilo takih, da imajo tisti, katerih hiše bodo porušili, lastne parcele, kjer bodo gradili nadomestne gradnje. Starejši pa so si našli stanovanja, tudi varovana. Sicer pa je vladna ekipa v tem času našla 400 parcel, ki so varne pred poplavami in pred plazovi. Vse zelo verjetno ne bodo uporabljene, zato bi jih, kot pravi Leben, radi namenili stanovanjskemu skladu za razvoj regije. Težava je, da so to kmetijska zemljišča v Rakovljah, ki bi jih morali nameniti kmetijski rabi, če ne bodo uporabljena za gradnjo. Zato bo treba spremeniti zakon.

Izločili so tudi 16 najbolj kritićnih plazov in izvedli prvi pregled vseh mostov v Sloveniji. Odločitev stroke je, da mostovi pri nas ne bodo več smeli imeti nog ali stebrov v vodi, ker je ravno to v veliko primerih povečalo škodo poplav. Po novem bodo mostovi morali biti vpeti v bregova, poleg tega bodo morali premoščati vodo bistveno višje.

Med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji ostajata Celje in še posebej Laško. Za Savinjsko dolino so v pripravi trije državni prostorski načrti, Fazarinc pa je na vprašanje, ali so ti DPN vsaj vodarsko povezani, odgovoril, da so. Zgornja Savinjska dolina ima težave z erozijo, v območju Mozirja in Letuša pa se Savinja razliva. Pri poplavah je zelo pomembna Dreta, ki jo bodo umirili, pri tem pa zaščitili Mozirje in Nazarje, pa tudi Celje in Laško. Poselitev bodo ohranili, a poglobili obstoječe razlivne površine. V Ljubnem bo ob tem treba povečati pretočnost Savinje.

Na območju Celja bodo vodo zadrževali na poplavnih območjih. »Če ne bi bilo razlivnih površin, bi imeli lahko v Celju in zlasti Laškem veliko katastrofo,« opozarja Fazarinc, ki je za prihodnje leto napovedal tudi začetek gradnje zadrževalnika Razori za zaščito Ljubljane pred poplavami.