Odločitve o odškodninah sprejete: Zdaj iščejo zemljišča za gradnjo

Dobro leto po katastrofalnih poplavah in manj kot leto dni po interventnem zakonu je država (do)končno odločila, katere objekte je treba zaradi varnosti odstraniti. Januarja je bilo na seznamu za odstranitev 343 objektov, po strokovnih mnenjih in več preveritvah so jih 85 s seznama umaknili. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pravi, da prav to kaže, da je bil tak proces nujen. So pa občine in stroka ugotovile, da je treba postopek opraviti še za dodatnih 74 objektov. Njihova usoda bo znana predvidoma do konca leta.

Za vse objekte je vlada izdala zahtevane sklepe, vsi so tudi že v postopku cenitve. Za 185 objektov že imajo izdelana cenitvena poročila, 15 cenitvenih poročil še čakajo, za 58 objektov pa so cenitve naročili prejšnji teden. Kot je povedal Šefic, vsem lastnikom cenitve tudi predstavijo. Do zdaj so jih predstavili 156 lastnikom, od teh se dva nista strinjala s ponujeno ceno.

Hiša v Trbižu ostala zakopana pod plazom

Šefic pravi, da do zdaj niso imeli veliko negativnih odzivov glede sklepov zaradi odstranitve objektov, razen enega lastnika, ki se ni strinjal, da njegov objekt ni več predviden za odstranitev. Zaradi odstranitve pa je bila do zdaj vložena ena tožba za skupno štiri objekte v Strugah v občini Luče. Spomnimo, gre za območje, kjer so krajane morali rešiti s helikopterjem, Savinja pa je tam odnesla pol kilometra ceste in imela na delu, kjer je sicer cesta, še eno dodatno strugo.

Čeprav do zdaj drugih tožb še ni, je bilo največ nasprotovanja selitvam na območju Letuša v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki. Skupno gre za 116 objektov, za ta del je bil vladni sklep sprejet 4. oktobra. Bojan Arčan iz Letuša je že večkrat napovedal, da se bodo borili do konca, in ponavlja: »Predvidoma prihodnji teden bomo vložili tožbo. Nazadnje smo bili pri odvetnici lastniki 40 objektov, ne vem, ali se bo morda kdo umaknil. Ta teden imamo sestanek.«

Nekateri krajani Letuša napovedujejo, da bodo prihodnji teden vložili tožbo zaradi sklepa o odstranitvi objektov. FOTO: Blaž Samec/Delo

Odškodnine

Tudi Šefic poudarja, da so upoštevali zgolj stroko, kar je tudi podaljšalo postopek: »Izkazalo se je, da je bil postopek pravilen. Ker je bilo 85 takšnih objektov, za katere je stroka naknadno ugotovila, da jih lahko varujemo in jih ni treba odstraniti. To potrjuje, da je tak proces potreben in odločanje na pamet ni dobro.«

Poleg objektov, ki so jih preverjali v zadnjem letu, so občine in tudi stroka na terenu predlagale še skupno 74 objektov, ki jih je treba preveriti, ali je bivanje tam varno. Za 35 objektov so strokovna mnenja že izdelana, stroka večinoma predlaga odstranitev, za še 39 objektov bodo mnenja pripravili do konca tedna. Potem bo sledil celoten postopek kot za vse druge. Pričakujejo, da bi bila usoda teh objektov znana do konca leta. Gre še za nekaj objektov na Ljubnem in v Šoštanju. Šefic je dodal, da teh lastnikov še niso obveščali, čeprav večinoma že vedo.

Narejenega veliko, ovire predvsem birokratske

Celotnemu postopku, vključno s cenitvijo, sledi podpis pogodbe. Za zdaj se je le od tri do pet lastnikov zanimalo, da bi jim hišo postavila država. Odškodnine bo država izplačala v 30 dneh po podpisu in overitvi pogodbe. Predvidevajo, da bi bile prve odškodnine lahko izplačane novembra. Da sploh lahko sklenejo pogodbo, morajo imeti lastniki urejena vsa zemljiškoknjižna razmerja, ne sme biti nobenih hipotekarnih kreditov, preužitkov … Če je na hiši hipoteka, je možno skleniti tudi tripartitno pogodbo med banko, lastnikom in državo. Ta bi hipoteko plačala banki in nato lastniku nakazala razliko v odškodnini, upravičenci pa lahko potem na banki vzamejo novo posojilo. Tudi zato je Šefic spomnil, da naj banke vendarle sodelujejo v shemi, ki jo je omogočil zakon o obnovi, in aktivno pomagajo ljudem, ki kredit najbolj potrebujejo.

Zemljišča

Hiše bodo večinoma ljudje gradili sami, za kar pa potrebujejo zemljišča. Najhitrejša pot je lokacijska preveritev, eno so v Slovenj Gradcu končali in je gradbeno dovoljenje izdano, prejšnji teden so opravili tri, eno v Lučah in dve na Ljubnem. Stavbna zemljišča so že na voljo v občinah Celje, Solčava, Polzela, Črna na Koroškem in Medvode, so pojasnili na vladni službi za obnovo. Vse drugo še čaka, vključno s podrobnimi prostorskimi načrti.

Boštjan Šefic je spomnil, da naj banke aktivno pomagajo ljudem, ki kredite najbolj potrebujejo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V 23 občinah intenzivno iščejo zemljišča za poplavljence, tudi z možnostjo spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. A tu špekuliranja ne bo, poudarjajo v službi vlade za obnovo. Ta zemljišča bodo namenjena izključno poplavljencem, in če jih občine ne bodo potrebovale zanje, jih bodo prekategorizirali nazaj v kmetijska zemljišča.

Zemljišča bodo poplavljenci lahko kupili z odškodninami, ki jih bodo prejeli po podpisu pogodbe. Če so občine zemljišča, ki jih lahko ponudijo poplavljencem, imele že pred poplavami, bodo same določile ceno, sicer pa jih morajo prodati po ceni, kot so jih odkupile po poplavi. Kot razlagajo v vladni službi, bodo v vsakem primeru imeli prednost pri nakupu prav poplavljenci.

Državni zbor sprejel novelo interventnega zakona za odpravo posledic poplav

Eno večjih naselij bi lahko nastalo v Rakovljah v Braslovčah, po oceni vladne službe za obnovo je tam dovolj prostora za 70 parcel, ta zemljišča pa so zdaj v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Kupili jih bodo toliko, kolikor bo zanimanja poplavljencev, ki jih bodo potem odkupili iz dobljene odškodnine. Kot kaže zdaj, so povedali, je parcel več, kot je zanimanja. Več bo znanega v naslednjem mesecu. Katero parcelo pa bo kdo lahko kupil, bo odvisno od upravičencev samih. Kdor bo prej prišel, bo prej izbiral.